Newtonovi zakoni gibanja in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Newtonovi zakoni gibanja in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Newtonovi zakoni gibanja vs. Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles. Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Fizikalni zakon in Newtonovi zakoni gibanja · Fizikalni zakon in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Galileo Galilei in Newtonovi zakoni gibanja · Galileo Galilei in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Gibalna količina in Newtonovi zakoni gibanja · Gibalna količina in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Isaac Newton in Newtonovi zakoni gibanja · Isaac Newton in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Newtonovi zakoni gibanja · Masa in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Newtonovi zakoni gibanja in Pospešek · Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Pospešek · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Newtonovi zakoni gibanja in Sila · Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Sila · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Newtonovi zakoni gibanja in Splošna teorija relativnosti · Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Newtonovi zakoni gibanja in Splošni gravitacijski zakon · Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Newtonovi zakoni gibanja in Telo (fizika) · Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Telo (fizika) · Poglej več »