Kazalo
45 odnosi: Albit, Aluminij, Amfibol, Analizna kemija, Anion, Biotit, Bor (element), Breča, Fazni diagram, Fosfor, Glinenec, Grafit, Granit, Halit, Halogen, Hematit, Kalcij, Kalcit, Kalij, Kamnina, Kation, Kemijska formula, Kemijski element, Kimberlit, Klor, Kromit, Magma, Magmatska kamnina, Magnezij, Mineral, Mineralogija, Natrij, Nekovina, Ogljik, Ogljikov dioksid, Oksid, Oksidacijsko stanje, Olivin, Ortoklaz, Pirit, Silicijev dioksid, Temperatura, Tlak, Trdna raztopina, Turmalin.
- Geokemija
- Mineralogija
Albit
Albit je natrijev alumosilikat s kemijsko formulo NaAlSi3O8, ki spada v podskupino tektosilikatov in razred živcev.
Poglej Normativna mineralogija in Albit
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Normativna mineralogija in Aluminij
Amfibol
Amfibol (edenit) iz Bancrofta, Hastings County, Ontario, Kanada;velikost vzorca: 2,2 × 1,9 × 1,1 cm Struktura amfibolov: dvojna veriga tetraedrov SiO4 Amfiboli so pomembna skupina kamninotvornih, običajno temno obarvanih inosilikatnih mineralov.
Poglej Normativna mineralogija in Amfibol
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Normativna mineralogija in Analizna kemija
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Normativna mineralogija in Anion
Biotit
Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)3AlSi3O10(F,OH)2.
Poglej Normativna mineralogija in Biotit
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Normativna mineralogija in Bor (element)
Breča
Bazaltska breča; zelena osnovna masa je epidot Sedimentna breča Breča (iz italijanskega breccia – gramoz ali grušč) je grobozrnata klastična kamnina, zgrajena iz robatih drobcev mineralov ali kamnin, večjih od 2 mm, zlepljenih z mineralnim cementom ali finozrnato vezno kamnino, ki ima lahko enako ali drugačno sestavo kot drobci.
Poglej Normativna mineralogija in Breča
Fazni diagram
Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.
Poglej Normativna mineralogija in Fazni diagram
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Normativna mineralogija in Fosfor
Glinenec
Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.
Poglej Normativna mineralogija in Glinenec
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Normativna mineralogija in Grafit
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Normativna mineralogija in Granit
Halit
Halit (tudi kamena sol) je mineralna oblika natrijevega klorida (NaCl), ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Mineral je običajno brezbarven ali bel, lahko pa je tudi svetlo moder, temno moder, škrlaten, rožnat, rdeč, oranžen, rumen ali siv, odvisno od vrste in vsebnosti nečistoč.
Poglej Normativna mineralogija in Halit
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Normativna mineralogija in Halogen
Hematit
Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).
Poglej Normativna mineralogija in Hematit
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Normativna mineralogija in Kalcij
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Normativna mineralogija in Kalcit
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Normativna mineralogija in Kalij
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Normativna mineralogija in Kamnina
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Normativna mineralogija in Kation
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Normativna mineralogija in Kemijska formula
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Normativna mineralogija in Kemijski element
Kimberlit
Ontariu, Kanada Kimberlit je vrsta peridotita, ki vsebuje olivin in sljude, včasih pa se v njej nahajajo tudi diamanti.
Poglej Normativna mineralogija in Kimberlit
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Normativna mineralogija in Klor
Kromit
Kromit je železov kromov oksid FeCr2O4, ki spada v spinelno skupino oksidnih mineralov.
Poglej Normativna mineralogija in Kromit
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Poglej Normativna mineralogija in Magma
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Poglej Normativna mineralogija in Magmatska kamnina
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Normativna mineralogija in Magnezij
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Normativna mineralogija in Mineral
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Normativna mineralogija in Mineralogija
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Normativna mineralogija in Natrij
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Normativna mineralogija in Nekovina
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Normativna mineralogija in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Normativna mineralogija in Ogljikov dioksid
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Normativna mineralogija in Oksid
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Normativna mineralogija in Oksidacijsko stanje
Olivin
Mineral olivin je magnezijev - železov silikat s formulo (Mg,Fe)2SiO4 v kateri vsebnost magnezija in železa niha med dvema skrajnima članoma vrste: forsterit (bogat na Mg) in fajalit (bogat na Fe).
Poglej Normativna mineralogija in Olivin
Ortoklaz
Ortoklaz, alkalni glinenec, kalijev glinenec ali valencianit je tektosilikatni mineral s kemijsko formulo KAlSi3O8 in pomembna sestavina magmatskih kamnin.
Poglej Normativna mineralogija in Ortoklaz
Pirit
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
Poglej Normativna mineralogija in Pirit
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Normativna mineralogija in Silicijev dioksid
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Normativna mineralogija in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Normativna mineralogija in Tlak
Trdna raztopina
'''Slika 1:''' Binarni fazni diagram, ki prikazuje trdno raztopino snovi α in β na celem območju relativnih koncentracij Trdna raztopina je raztopina enega ali več trdnih topljencev v trdnem topilu.
Poglej Normativna mineralogija in Trdna raztopina
Turmalin
Turmalini predstavljajo skupino kristalnih raztopin.
Poglej Normativna mineralogija in Turmalin