Kazalo
48 odnosi: Boljševiki, Dialektologija, DZS, Filologija, Filozofska fakulteta v Zagrebu, Galicija, Gradec, Hrvaška, Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, Ivan Prijatelj, Jezik in slovstvo, Jezikoslovec, Joža Glonar, Karlova univerza v Pragi, Konfinacija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Literarni zgodovinar, Ljubljanski zvon, Ljudmil Hauptmann, Maksim Gorki, Moskva, Nižni Novgorod, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Praga, Prevajalec, Prva svetovna vojna, Rajko Nahtigal, Rusi, Rusija, Rusistika, Ruska književnost, Ruska pravoslavna cerkev, Ruski imperij, Slavistično društvo Slovenije, Slavistika, Slovenci, Slovenska kultura, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Umetnostna zgodovina, Univerza v Gradcu, Univerza v Ljubljani, Zadar, Zgodovina, Zgodovinar, 1893, 1970, 22. november, 24. marec.
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Boljševiki
Dialektologija
Dialektologíja ali narečjeslóvje je panoga jezikoslovja, ki preučuje narečja (dialekte), tj.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Dialektologija
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in DZS
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Filologija
Filozofska fakulteta v Zagrebu
250px Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Filozofska fakulteta v Zagrebu
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Galicija
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Gradec
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Hrvaška
Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana
Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana je samostojni visokošolski zavod, ki je bil ustanovljen 24. novembra 1955.
Ivan Prijatelj
Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, teoretik in esejist, * 23. december 1875, Vinice pri Sodražici, † 23. maj 1937, Ljubljana.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Ivan Prijatelj
Jezik in slovstvo
Pregled razmerja med prispevki v JiS-u po obdobjih Jezik in slovstvo (1955–) je osrednja strokovna slovenistična revija, ki ponuja razprave in zapise o slovenskem jeziku, literaturi in s tem povezani pedagoški teoriji in praksi.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Jezik in slovstvo
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Jezikoslovec
Joža Glonar
Joža Glonar, slovenski literarni zgodovinar, knjižničar, prevajalec in jezikoslovec, * 10. april 1885, Zg. Korena pri Mariboru, † 1. november 1946, Ljubljana.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Joža Glonar
Karlova univerza v Pragi
Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Karlova univerza v Pragi
Konfinacija
Konfinacija je prisilno bivanje v določenem kraju.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Konfinacija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Literarni zgodovinar
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Ljubljanski zvon
Ljudmil Hauptmann
Ljudmil Hauptmann, slovenski zgodovinar, predavatelj in akademik, * 5. februar 1884, Gradec, † 19. april 1968, Zagreb.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Ljudmil Hauptmann
Maksim Gorki
Maksim Gorki (pravo ime Aleksej Maksimovič Peškov) (rusko Макси́м Го́рький/Алексе́й Макси́мович Пе́шков), ruski pisatelj, * 28. marec (16. marec, ruski koledar) 1868, Nižni Novgorod, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. junij 1936, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Maksim Gorki
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Moskva
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Nižni Novgorod
Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za slovanske jezike in književnosti je v okviru Filozofske fakultete v Ljubljani deloval v letih 1919−2002, do ločitve na Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko.
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Praga
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Prevajalec
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Prva svetovna vojna
Rajko Nahtigal
Avstro-ogrske vojske Rajko Nahtigal, slovenski slavist, filolog, jezikoslovec in akademik, * 14. april 1877, Novo mesto, † 29. marec 1958, Ljubljana.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Rajko Nahtigal
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Rusija
Rusistika
Rusístika je kompleks znanstvenih ved o ruščini, ruski književnosti, ruski kulturi, ruskem narodu, ruski zgodovini.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Rusistika
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Ruska književnost
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Ruska pravoslavna cerkev
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Ruski imperij
Slavistično društvo Slovenije
Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Slavistično društvo Slovenije
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Slavistika
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Slovenci
Slovenska kultura
Slovenska kultura je kultura Slovencev, južnoslovanske etnične skupine.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Slovenska kultura
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Umetnostna zgodovina
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Univerza v Gradcu
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Univerza v Ljubljani
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Zadar
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in Zgodovinar
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in 1893
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in 1970
22. november
22.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in 22. november
24. marec
24.
Poglej Nikolaj Fjodorovič Preobraženski in 24. marec