Kazalo
51 odnosi: Abiogeneza, Acetilen, Adenin, Alanin, Aminokislina, Amonijak, Anorganska spojina, Asparaginska kislina, Življenje, Živosrebrov(I)-klorid, Žveplova kislina, Biomolekula, Cianovodikova kislina, Deoksiribonukleinska kislina, Dušik, Električna iskra, Elektroda, Enantiomer, Energija, Formaldehid, Genetski kod, Glicin, Harold Clayton Urey, Izhlapevanje, Karbonat, Kemijska reakcija, Kemikalija, Kisik, Kondenzacija, Kromatografija, Metan, Mikroorganizem, Mineral, Nevihta, Nitrit, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov hidrat, Ogljikov monoksid, Organska spojina, Ozračje, Poskus, Ribonukleinska kislina, Riboza, Sinteza, Univerza Kalifornije, Univerza v Chicagu, Voda, Vodik, Vodikov sulfid, ... Razširi indeks (1 več) »
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Abiogeneza
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Poglej Miller–Ureyev poskus in Acetilen
Adenin
Adenin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Adenin
Alanin
Alanin (okrajšano kot Ala ali A)) je α-aminokislina s kemijsko formulo CH3CH(NH2)COOH. L-izomer je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo alanin, so GCU, GCC, GCA in GCG. Alanin je nepolarna aminokislina. V beljakovinah je L-alanin druga najbolj zastopana aminokislina, takoj za levcinom (7,8 % vseh aminokislin v vzorcu 1.150 beljakovin).
Poglej Miller–Ureyev poskus in Alanin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Aminokislina
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Amonijak
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Anorganska spojina
Asparaginska kislina
Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Asparaginska kislina
Življenje
alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Življenje
Živosrebrov(I)-klorid
Živosrebrov /I/ klorid / kalomel/ Hg2Cl2 je bel netopen prah.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Živosrebrov(I)-klorid
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Žveplova kislina
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Biomolekula
Cianovodikova kislina
Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Cianovodikova kislina
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Deoksiribonukleinska kislina
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Dušik
Električna iskra
Slika udara strele na severu Poljske. Električna iskra je iskra, ki nastane, ko jakost električnega polja preseže približno 4-30 kV/cm CRC Handbook of Chemistry and Physics - dielektrična poljska jakost zraka.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Električna iskra
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Elektroda
Enantiomer
mlečne kisline: levo je (''S'')-mlečna kislina, desno pa (''R'')-mlečna kislina. Spojini sta zrcalni sliki. Enantiomer je v kemiji eden od dveh stereoizomerov, ki sta svoji neskladni zrcalni sliki; molekuli imata enako molekulsko maso, enako kemijsko formulo, le v stereogenem centru imata skupine razvrščene drugače.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Enantiomer
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Energija
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Formaldehid
Genetski kod
Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) Genetski kod oz.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Genetski kod
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Glicin
Harold Clayton Urey
Harold Clayton Urey, ameriški fizikalni kemik, * 29. april 1893, Walkerton, Indiana, ZDA, † 5. januar 1981, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Harold Clayton Urey
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Izhlapevanje
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Karbonat
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Kemijska reakcija
Kemikalija
Kemikalija je skupno ime za kemijske spojine, elemente, zmesi in druge pripravke s konstantno kemijsko zgradbo, izdelke kemične industrije, ki jih ljudje uporabljamo za kemične reakcije.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Kemikalija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Kisik
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Kondenzacija
Kromatografija
Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Kromatografija
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Metan
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Mikroorganizem
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Mineral
Nevihta
Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Nevihta
Nitrit
Nitrit je anion, sestavljen iz enega atoma dušika (N) in dveh negativno nabitih atomov kisika (O).
Poglej Miller–Ureyev poskus in Nitrit
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Ogljikov dioksid
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Ogljikov hidrat
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Ogljikov monoksid
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Miller–Ureyev poskus in Organska spojina
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Ozračje
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Poskus
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Ribonukleinska kislina
Riboza
Riboza je monosaharid s kemijsko formulo C5H10O5 (strukturna formula je H-(C.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Riboza
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Sinteza
Univerza Kalifornije
Univerza Kalifornije (okrajšano UC) je sistem javnih univerz v ameriški zvezni državi Kaliforniji, ki predstavlja enega od treh stebrov javnega visokega šolstva po usmeritvah kalifornijske državne vlade.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Univerza Kalifornije
Univerza v Chicagu
Univerza v Chicagu je ameriška zasebna univerza s sedežem v Chicagu, Illinois, ZDA.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Univerza v Chicagu
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Vodik
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Vodikov sulfid
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Miller–Ureyev poskus in Zemlja
Prav tako znan kot Miller–Ureyev eksperiment.