Hitreje kot brskalnik!
51 odnosi: Abiogeneza, Acetilen, Adenin, Alanin, Aminokislina, Amonijak, Anorganska spojina, Asparaginska kislina, Življenje, Živosrebrov(I)-klorid, Žveplova kislina, Biomolekula, Cianovodikova kislina, Deoksiribonukleinska kislina, Dušik, Električna iskra, Elektroda, Enantiomer, Energija, Formaldehid, Genetski kod, Glicin, Harold Clayton Urey, Izhlapevanje, Karbonat, Kemijska reakcija, Kemikalija, Kisik, Kondenzacija, Kromatografija, Metan, Mikroorganizem, Mineral, Nevihta, Nitrit, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov hidrat, Ogljikov monoksid, Organska spojina, Ozračje, Poskus, Ribonukleinska kislina, Riboza, Sinteza, Univerza Kalifornije, Univerza v Chicagu, Voda, Vodik, Vodikov sulfid, ..., Zemlja. Razširi indeks (1 več) »
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Abiogeneza · Poglej več »
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Acetilen · Poglej več »
Adenin
Adenin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Adenin · Poglej več »
Alanin
Alanin (okrajšano kot Ala ali A)) je α-aminokislina s kemijsko formulo CH3CH(NH2)COOH. L-izomer je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo alanin, so GCU, GCC, GCA in GCG. Alanin je nepolarna aminokislina. V beljakovinah je L-alanin druga najbolj zastopana aminokislina, takoj za levcinom (7,8 % vseh aminokislin v vzorcu 1.150 beljakovin). D-alanin se pojavlja v bakterijskih celičnih stenah in v nekaterih peptidnih antibiotikih.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Alanin · Poglej več »
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Aminokislina · Poglej več »
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Amonijak · Poglej več »
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Anorganska spojina · Poglej več »
Asparaginska kislina
Asparaginska kislina (okrajšano kot Asp ali D; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CO2H.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Asparaginska kislina · Poglej več »
Življenje
alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t. j. neživih predmetov in mrtvih organizmov.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Življenje · Poglej več »
Živosrebrov(I)-klorid
Živosrebrov /I/ klorid / kalomel/ Hg2Cl2 je bel netopen prah.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Živosrebrov(I)-klorid · Poglej več »
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Žveplova kislina · Poglej več »
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Biomolekula · Poglej več »
Cianovodikova kislina
Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Cianovodikova kislina · Poglej več »
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Deoksiribonukleinska kislina · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Dušik · Poglej več »
Električna iskra
Slika udara strele na severu Poljske. Električna iskra je iskra, ki nastane, ko jakost električnega polja preseže približno 4-30 kV/cm CRC Handbook of Chemistry and Physics - dielektrična poljska jakost zraka.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Električna iskra · Poglej več »
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Elektroda · Poglej več »
Enantiomer
mlečne kisline: levo je (''S'')-mlečna kislina, desno pa (''R'')-mlečna kislina. Spojini sta zrcalni sliki. Enantiomer je v kemiji eden od dveh stereoizomerov, ki sta svoji neskladni zrcalni sliki; molekuli imata enako molekulsko maso, enako kemijsko formulo, le v stereogenem centru imata skupine razvrščene drugače.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Enantiomer · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Energija · Poglej več »
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Formaldehid · Poglej več »
Genetski kod
Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) Genetski kod oz.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Genetski kod · Poglej več »
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Glicin · Poglej več »
Harold Clayton Urey
Harold Clayton Urey, ameriški fizikalni kemik, * 29. april 1893, Walkerton, Indiana, ZDA, † 5. januar 1981, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Harold Clayton Urey · Poglej več »
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Izhlapevanje · Poglej več »
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Karbonat · Poglej več »
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Kemijska reakcija · Poglej več »
Kemikalija
Kemikalija je skupno ime za kemijske spojine, elemente, zmesi in druge pripravke s konstantno kemijsko zgradbo, izdelke kemične industrije, ki jih ljudje uporabljamo za kemične reakcije.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Kemikalija · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Kisik · Poglej več »
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Kondenzacija · Poglej več »
Kromatografija
Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Kromatografija · Poglej več »
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Metan · Poglej več »
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Mikroorganizem · Poglej več »
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Mineral · Poglej več »
Nevihta
Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Nevihta · Poglej več »
Nitrit
Nitrit je anion, sestavljen iz enega atoma dušika (N) in dveh negativno nabitih atomov kisika (O).
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Nitrit · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Ogljik · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Ogljikov hidrat · Poglej več »
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Ogljikov monoksid · Poglej več »
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Organska spojina · Poglej več »
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Ozračje · Poglej več »
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Poskus · Poglej več »
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Ribonukleinska kislina · Poglej več »
Riboza
Riboza je monosaharid s kemijsko formulo C5H10O5 (strukturna formula je H-(C.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Riboza · Poglej več »
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Sinteza · Poglej več »
Univerza Kalifornije
Univerza Kalifornije (okrajšano UC) je sistem javnih univerz v ameriški zvezni državi Kaliforniji, ki predstavlja enega od treh stebrov javnega visokega šolstva po usmeritvah kalifornijske državne vlade.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Univerza Kalifornije · Poglej več »
Univerza v Chicagu
Univerza v Chicagu je ameriška zasebna univerza s sedežem v Chicagu, Illinois, ZDA.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Univerza v Chicagu · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Voda · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Vodik · Poglej več »
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Vodikov sulfid · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Miller–Ureyev poskus in Zemlja · Poglej več »
Preusmerja sem:
Miller-Ureyev poskus, Miller–Ureyev eksperiment.
