Kazalo
90 odnosi: Abruci, Aglabidi, Agrigento, Algareščina, Amalfi, Apeninski polotok, Apulija, Arabci, Aragonska krona, Arbereščina, Avzoni, Črno morje, Bari, Bazilikata, Bizantinsko cesarstvo, Bourboni, Caltabellottski sporazum, Castel del Monte, Cosenza (pokrajina), Dauni, Dunajski kongres, Enotri, Etruščani, Filip V. Španski, Foggia, Francija, Francoska revolucija, Friderik II., Friderik II. Hohenstaufen, Gaeta, Giuseppe Garibaldi, Grška abeceda, Grki, Henrik VI. Hohenstaufen, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Jadransko morje, Japigi, Joachim Murat, Jonsko morje, Judje, Kalabrija, Kampanija, Karel I. Anžujski, Karel II. Anžujski, Karel VI. Habsburški, Köppnova podnebna klasifikacija, Konstanca Sicilska, Korziščina, ... Razširi indeks (40 več) »
Abruci
Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Mezzogiorno in Abruci
Aglabidi
Aglabidi je arabska dinastija, ki je vladala v Tunisu in drugih delih Severne Afrike med leti 800 in 909.
Poglej Mezzogiorno in Aglabidi
Agrigento
Agrigento (sicilijansko Girgenti ali Giurgenti) je mesto z okoli 60.000 prebivalci na južni obali Sicilije v Italiji in glavno mesto pokrajine Agrigento.
Poglej Mezzogiorno in Agrigento
Algareščina
Algareščina (standardno katalonsko Alguerès, izg., algareško Alguerés, izg.) je različica katalonskega jezika, ki se govori v mestu Alghero (katalonsko L'Alguer) na severozahodu Sardinije, Italija.
Poglej Mezzogiorno in Algareščina
Amalfi
Amalfi je obmorsko mesto v Italiji, ki leži na obali Salernskega zaliva.
Poglej Mezzogiorno in Amalfi
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Mezzogiorno in Apeninski polotok
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Mezzogiorno in Apulija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Mezzogiorno in Arabci
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Poglej Mezzogiorno in Aragonska krona
Arbereščina
Arbereščina (Arbëresh, Arbërisht, Gjegje, Tarbrisht) je različica albanskega jezika, ki jo govorijo Arbereši (Arbëreshë), albanska manjšina v Italiji.
Poglej Mezzogiorno in Arbereščina
Avzoni
Ozemlje Avrunkov Avzoni (starogrško (Αὔσονες, Ausones, latinsko Aurunci, italijansko Ausoni) je ime, ki so ga grški pisci uporabljali za opis različnih italskih ljudstev, naseljenih v južnem in osrednjem delu Apeninskega polotoka.Encyclopædia Britannica, s.
Poglej Mezzogiorno in Avzoni
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Mezzogiorno in Črno morje
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Mezzogiorno in Bari
Bazilikata
Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Mezzogiorno in Bazilikata
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Mezzogiorno in Bizantinsko cesarstvo
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Mezzogiorno in Bourboni
Caltabellottski sporazum
Caltabellottski sporazum ali Caltabellottski mir, podpisan 31.
Poglej Mezzogiorno in Caltabellottski sporazum
Castel del Monte
Castel del Monte (italijansko za "gorski grad"; barese Castìdde du Monte) je citadela in grad na hribu iz 13.
Poglej Mezzogiorno in Castel del Monte
Cosenza (pokrajina)
Pokrajina Cosenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Cosenza), je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kalabrija.
Poglej Mezzogiorno in Cosenza (pokrajina)
Dauni
terakote, subgeometrični slog (daunski II), 550-400 pr. n. št. Dauni (Daúnioi) so bili japiško pleme, v klasični antiki naseljeno v Apuliji v južni Italiji.
Poglej Mezzogiorno in Dauni
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Mezzogiorno in Dunajski kongres
Enotri
Enotri so bili staro italsko pleme, naseljeno v južni Italiji od Pestruma do južne Kalabrije.
Poglej Mezzogiorno in Enotri
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Mezzogiorno in Etruščani
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Mezzogiorno in Filip V. Španski
Foggia
Foggia (italijanščina; foggiano Fògge) je mesto in nekdanja občina (comune) v Apiliji v južni Italiji ter glavno mesto pokrajine Foggia.
Poglej Mezzogiorno in Foggia
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Mezzogiorno in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Mezzogiorno in Francoska revolucija
Friderik II.
Friderik II. je ime več vladarjev.
Poglej Mezzogiorno in Friderik II.
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Mezzogiorno in Friderik II. Hohenstaufen
Gaeta
Gaeta je mesto z okoli 20.000 prebivalci v Italiji ob istoimenskem zalivu Tirenskega morja.
Poglej Mezzogiorno in Gaeta
Giuseppe Garibaldi
Giuseppe Garibaldi, italijanski revolucionar, politik in vojskovodja, * 4. julij 1807, Nica, Prvo Francosko cesarstvo, † 2. junij 1882, Caprera, Kraljevina Italija.
Poglej Mezzogiorno in Giuseppe Garibaldi
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Mezzogiorno in Grška abeceda
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Mezzogiorno in Grki
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Mezzogiorno in Henrik VI. Hohenstaufen
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Mezzogiorno in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Mezzogiorno in Italijanščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Mezzogiorno in Italijanske dežele
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Mezzogiorno in Jadransko morje
Japigi
Ilirska kolonizacija juga Italije Japigi (grško: Ἰάπυγες, latinsko: Ĭāpyges), praindoevropsko ljudstvo po poreklu iz Ilirije, ki se je v obdobju med 2.
Poglej Mezzogiorno in Japigi
Joachim Murat
Joahim-Napoléon Murat (italijansko Gioacchino Napoleone Murat, nemško Joachim-Napoleon Murat), rojen kot Joachim Murat, * 25. marec 1767, La Bastide-Fortunière, Lot, Francosko kraljestvo, † 13. oktober 1815, Pizzo Calabro, Kraljestvo dveh Sicilij Bil je Napoleonov admiral in maršal cesarstva ter tudi prvi veliki vojvoda Berga (1806-1818) in kralj Neaplja (1808-1815).
Poglej Mezzogiorno in Joachim Murat
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Mezzogiorno in Jonsko morje
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Mezzogiorno in Judje
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Mezzogiorno in Kalabrija
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Mezzogiorno in Kampanija
Karel I. Anžujski
Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.
Poglej Mezzogiorno in Karel I. Anžujski
Karel II. Anžujski
Karel II.
Poglej Mezzogiorno in Karel II. Anžujski
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Mezzogiorno in Karel VI. Habsburški
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Mezzogiorno in Köppnova podnebna klasifikacija
Konstanca Sicilska
Konstanca I. Sicilska je bila od leta 1194 do 1197 z možem Henrikom VI. in leta 1198 s sinom Friderikom II. kraljica Sicilije in cesarica žena Svetega rimskega cesarstva, * 1154, Palermo, Kraljevina Sicilija, † 27. november 1198, Palermo, Kraljevina Sicilija.
Poglej Mezzogiorno in Konstanca Sicilska
Korziščina
Korziščina (korziško corsu ali lingua corsa) je romanski jezik, ki ga govorijo na otoku Korziki in skrajnem severu otoka Sardinije.
Poglej Mezzogiorno in Korziščina
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Mezzogiorno in Korzika
Kraljevina dveh Sicilij
Kraljevina dveh Sicilij je bila država, ki je zavzemala današnjo južno Italijo od leta 1816 do leta 1861.
Poglej Mezzogiorno in Kraljevina dveh Sicilij
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Mezzogiorno in Kraljevina Italija
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Mezzogiorno in Kraljevina Sicilija
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Mezzogiorno in Lacij
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Mezzogiorno in Langobardi
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Mezzogiorno in Latinica
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Poglej Mezzogiorno in Libija
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Mezzogiorno in Magna Graecia
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Mezzogiorno in Marseille
Melfijske konstitucije
Grad Melfi, kjer so bile redigirane Melfijske konstitucije Melfijske konstitucije ali Liber Augustalis, so bile zakonik Kraljevine Sicilije, ki ga je 1.
Poglej Mezzogiorno in Melfijske konstitucije
Mesapi
Stari Grki Mesapska keramika, Arheološki muzej Orie, Apulija, Italija Mesapsko pokopališče v Egnatii, Apulija, Italija Mesapi (grško: Μεσσάπιοι, latinsko: Messapii), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Mezzogiorno in Mesapi
Mesinski preliv
Mesinska ožinaSlika NASA / ASTER Mesinski preliv, tudi Mesínska ožína (italijansko Stretto di Messina) (38°00' - 38°20' SGŠ in 15°30' - 15°40' VGD) je 32 km dolga in od tri do osem kilometrov široka morska ožina med otokom Sicilijo in Kalabrijo na celinski strani, prek katere sta povezana Jonsko in Tirensko morje.
Poglej Mezzogiorno in Mesinski preliv
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Mezzogiorno in Milanska vojvodina
Molize
Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Mezzogiorno in Molize
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Mezzogiorno in Napoleon Bonaparte
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Mezzogiorno in Neapelj
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Mezzogiorno in Neapeljsko kraljestvo
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Mezzogiorno in Normani
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Poglej Mezzogiorno in Okcitanščina
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Mezzogiorno in Palermo
Pevketi
''Magna Graecia'' okoli leta 280 pr. n. št. Pevketi (grško: Πευκέτιοι) ali Pedikli, ilirsko pleme, ki je v antiki naseljevalo Apulijo na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Mezzogiorno in Pevketi
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Mezzogiorno in Rim
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Poglej Mezzogiorno in Rogerij II. Sicilski
Salerno
Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.
Poglej Mezzogiorno in Salerno
Sardščina
Sardščina ali sardinščina (sardinsko sardu/sadru, limba sarda ali língua sarda) je glavni avtohtoni romanski jezik, ki ga govorijo Sardi na Sardiniji.
Poglej Mezzogiorno in Sardščina
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Mezzogiorno in Sardinija
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Mezzogiorno in Sicilija
Sicilske večernice
Sicilske večernice (italijansko Vespri siciliani, sicilsko Vespiri siciliani) so bile upor, ki je izbruhnil v Palermu med večernicami na velikonočni ponedeljek leta 1282 proti oblasti v Franciji rojenega Karla I. Anžujskega, od leta 1266 kralja Sicililskega kraljestva.
Poglej Mezzogiorno in Sicilske večernice
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Mezzogiorno in Sirakuze
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Mezzogiorno in Srbohrvaščina
Status quo
Status quo označuje utečeno (trenutno) stanje, pravzaprav pa največkrat trenutno stanje v državi, regiji, na določenem področju itd.
Poglej Mezzogiorno in Status quo
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Mezzogiorno in Sveto rimsko cesarstvo
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Mezzogiorno in Taranto
Tarantski zaliv
Zemljevid Tarantskega zaliva. Tarantski zaliv (italijansko: Golfo di Taranto) je zaliv v Jonskem morju na jugu Italije.
Poglej Mezzogiorno in Tarantski zaliv
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Mezzogiorno in Tirensko morje
Trani
Trani je morsko pristanišče s 55.000 prebivalci v Apuliji, v južni Italiji, ob Jadranskem morju, 40 kilometrov po železnici zahodno-severozahodno od Barija.
Poglej Mezzogiorno in Trani
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Poglej Mezzogiorno in Vojvodina Benevento
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Mezzogiorno in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zotto
Zotto, Zotton ali Zottone je bil vojaški vodja (latinsko dux) Langobardov v Mezzogiornu.
Poglej Mezzogiorno in Zotto