Hitreje kot brskalnik!
71 odnosi: Američani, Ameriška akademija umetnosti in znanosti, Angleščina, Asistent, Astrofizika, Astronomija, Švica, Bakterije, Bakteriofag, Beljakovina, Berlin, Biofizika, Biologija, Cecil Frank Powell, Danska, Deoksiribonukleinska kislina, Drosophila melanogaster, Družba cesarja Viljema, Druga svetovna vojna, Erwin Schrödinger, Eugene Paul Wigner, Fiziologija, Francis Crick, Francoska akademija znanosti, Gen, Genetika, Humboldtova univerza v Berlinu, Ionizirajoče sevanje, James Dewey Watson, Jean-Baptiste de Lamarck, Jedrska cepitev, Justus von Liebig, Kalifornijski tehnološki inštitut, Kemoterapija, Kraljeva družba, Kvantna mehanika, Lise Meitner, Max Born, Modelni organizem, Molekularna biologija, Mutacija, Nacionalna akademija znanosti (ZDA), Nagrada Louise Gross Horwitz, Nashville, Tennessee, Nemška akademija znanosti Leopoldina, Nemško cesarstvo, Nemci, Niels Henrik David Bohr, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, ..., Organizem, Patrick Maynard Stuart Blackett, Paul Adrien Maurice Dirac, Prva svetovna vojna, Rod (biologija), Salvador Luria, Teoretična fizika, Thomas Hunt Morgan, Univerza v Göttingenu, Univerza v Kölnu, Univerza v Københavnu, Univerza v Tübingenu, Uran, Virusi, Werner Karl Heisenberg, Wolfgang Ernst Pauli, Združene države Amerike, 1906, 1981, 4. september, 9. marec. Razširi indeks (21 več) »
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Max Delbrück in Američani · Poglej več »
Ameriška akademija umetnosti in znanosti
Sedež akademije v Cambridgeu, Massachusetts, ZDA Ameriška akademija umetnosti in znanosti s sedežem v mestu Cambridge, Massachusetts, ZDA, je akademska ustanova, katere cilj je »gojiti vsa področja umetnosti in znanosti«.
Novo!!: Max Delbrück in Ameriška akademija umetnosti in znanosti · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Max Delbrück in Angleščina · Poglej več »
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Novo!!: Max Delbrück in Asistent · Poglej več »
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Novo!!: Max Delbrück in Astrofizika · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Max Delbrück in Astronomija · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Max Delbrück in Švica · Poglej več »
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Novo!!: Max Delbrück in Bakterije · Poglej več »
Bakteriofag
Tipični miovirusni bakteriofag Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein.
Novo!!: Max Delbrück in Bakteriofag · Poglej več »
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Novo!!: Max Delbrück in Beljakovina · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Max Delbrück in Berlin · Poglej več »
Biofizika
Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.
Novo!!: Max Delbrück in Biofizika · Poglej več »
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Novo!!: Max Delbrück in Biologija · Poglej več »
Cecil Frank Powell
Cecil Frank Powell, angleški fizik, * 5. december 1903, Tonbridge, grofija Kent, Anglija, † 9. avgust 1969, dolina Valsassina, Italija.
Novo!!: Max Delbrück in Cecil Frank Powell · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Max Delbrück in Danska · Poglej več »
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Novo!!: Max Delbrück in Deoksiribonukleinska kislina · Poglej več »
Drosophila melanogaster
Drosophila melanogaster (dobesedno grško ljubiteljica rose s temnim trebuhom) je majhna muha iz družine vinskih mušic.
Novo!!: Max Delbrück in Drosophila melanogaster · Poglej več »
Družba cesarja Viljema
jedrsko cepitev Družba cesarja Viljema, s polnim uradnim imenom Družba cesarja Viljema za spodbujanje znanosti in raziskav (okrajšano KWG), je bila nemška raziskovalna organizacija na področju naravoslovja in tehnike, ki jo je leta 1911 ustanovila pruska vlada, da bi sledila mednarodnim trendom ustanavljanja od univerz neodvisnih raziskovalnih inštitutov in dopolnila vlogo Kraljeve pruske akademije znanosti.
Novo!!: Max Delbrück in Družba cesarja Viljema · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Max Delbrück in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Novo!!: Max Delbrück in Erwin Schrödinger · Poglej več »
Eugene Paul Wigner
Eugene Paul Wigner (levi) in Alvin Weinberg Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, * 17. november 1902, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 1. januar 1995, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Max Delbrück in Eugene Paul Wigner · Poglej več »
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Novo!!: Max Delbrück in Fiziologija · Poglej več »
Francis Crick
Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Max Delbrück in Francis Crick · Poglej več »
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Novo!!: Max Delbrück in Francoska akademija znanosti · Poglej več »
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Novo!!: Max Delbrück in Gen · Poglej več »
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Novo!!: Max Delbrück in Genetika · Poglej več »
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Novo!!: Max Delbrück in Humboldtova univerza v Berlinu · Poglej več »
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Novo!!: Max Delbrück in Ionizirajoče sevanje · Poglej več »
James Dewey Watson
James Dewey Watson, ameriški molekularni biolog, * 6. april 1928, Chicago, Illinois, ZDA.
Novo!!: Max Delbrück in James Dewey Watson · Poglej več »
Jean-Baptiste de Lamarck
Jean-Baptiste Pierre Antoine de Monet, Chevalier de Lamarck, francoski vojak, biolog in akademik, * 1. avgust 1744, Bazentin-le-Petit, Picardie, severna Francija, † 18. december 1829, Pariz.
Novo!!: Max Delbrück in Jean-Baptiste de Lamarck · Poglej več »
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Novo!!: Max Delbrück in Jedrska cepitev · Poglej več »
Justus von Liebig
Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.
Novo!!: Max Delbrück in Justus von Liebig · Poglej več »
Kalifornijski tehnološki inštitut
Kalifornijski tehnološki inštitut (pogosto okrajšano CaltechUniverza uporablja samo črkovanje »Caltech«; druge oblike, kot sta »Cal Tech« in »CalTech«, so nepravilne..) je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Max Delbrück in Kalifornijski tehnološki inštitut · Poglej več »
Kemoterapija
Kemoterapija dobesedno sicer pomeni uporabo kemičnih snovi za zdravljenje bolezni, a ta pojem danes uporabljamo skoraj izključno kot ime metode zdravljenja raka z uvajanjem zdravil (citostatikov/kemoterapevtikov) s pomočjo infuzije v bolnikov krvni obtok.
Novo!!: Max Delbrück in Kemoterapija · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Max Delbrück in Kraljeva družba · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Max Delbrück in Kvantna mehanika · Poglej več »
Lise Meitner
Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Max Delbrück in Lise Meitner · Poglej več »
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Max Delbrück in Max Born · Poglej več »
Modelni organizem
biotehnologije ter drugih področij Modelni organizem je vrsta živih bitij, ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za človeka, zato biologi intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej.
Novo!!: Max Delbrück in Modelni organizem · Poglej več »
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Novo!!: Max Delbrück in Molekularna biologija · Poglej več »
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Novo!!: Max Delbrück in Mutacija · Poglej več »
Nacionalna akademija znanosti (ZDA)
Sedež akademije v Washingtonu Nacionalna akademija znanosti (okrajšano NAS) je zasebna, nepridobitna akademska ustanova s sedežem v Washingtonu, ZDA.
Novo!!: Max Delbrück in Nacionalna akademija znanosti (ZDA) · Poglej več »
Nagrada Louise Gross Horwitz
Nagrada Louise Gross Horwitz je priznanje, ki ga vsako leto od 1967 podeljuje Univerza Columbia za izjemne dosežke v temeljnih raziskavah na področju biologije ali biokemije.
Novo!!: Max Delbrück in Nagrada Louise Gross Horwitz · Poglej več »
Nashville, Tennessee
Nashville je glavno mesto ameriške zvezne države Tennessee.
Novo!!: Max Delbrück in Nashville, Tennessee · Poglej več »
Nemška akademija znanosti Leopoldina
Nemška akademija znanosti Leopoldina (izvirno nemško Leopoldina Deutsche Akademie der Wissenschaften) je nacionalna akademija znanosti s sedežem v Halleju.
Novo!!: Max Delbrück in Nemška akademija znanosti Leopoldina · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Max Delbrück in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Max Delbrück in Nemci · Poglej več »
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Novo!!: Max Delbrück in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: Max Delbrück in Nobelova nagrada · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: Max Delbrück in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Novo!!: Max Delbrück in Organizem · Poglej več »
Patrick Maynard Stuart Blackett
Patrick Maynard Stuart Blackett, baron Blackett, OM, CH, PRS, angleški fizik, * 18. november 1897, London, Anglija, † 13. julij 1974, London.
Novo!!: Max Delbrück in Patrick Maynard Stuart Blackett · Poglej več »
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Novo!!: Max Delbrück in Paul Adrien Maurice Dirac · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Max Delbrück in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Novo!!: Max Delbrück in Rod (biologija) · Poglej več »
Salvador Luria
Salvador Edward Luria, rojen kot Salvatore Edoardo Luria, italijansko-ameriški mikrobiolog, molekularni biolog in akademik, nobelovec, * 13. avgust 1912, Torino, Kraljevina Italija, † 6. februar 1991, Lexington, Massachusetts, Združene države Amerike.
Novo!!: Max Delbrück in Salvador Luria · Poglej več »
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Novo!!: Max Delbrück in Teoretična fizika · Poglej več »
Thomas Hunt Morgan
Thomas Hunt Morgan, ameriški genetik in embriolog, * 25. september 1866, Lexington, Kentucky, Združene države Amerike, † 4. december 1945, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Max Delbrück in Thomas Hunt Morgan · Poglej več »
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Novo!!: Max Delbrück in Univerza v Göttingenu · Poglej več »
Univerza v Kölnu
Grb univerze iz leta 1932 Univerza v Kölnu (nemško Universität zu Köln) je univerza v Kölnu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1388 (nato zaprta leta 1798) in ponovno odprta leta 1919.
Novo!!: Max Delbrück in Univerza v Kölnu · Poglej več »
Univerza v Københavnu
Univerza v Københavnu je javna univerza v danski prestolnici København.
Novo!!: Max Delbrück in Univerza v Københavnu · Poglej več »
Univerza v Tübingenu
Stara avla Današnji sedež, Nova avla Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'') Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'' Inštitut za politične vede Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA Univerza Eberharda Karla v Tübingenu šteje med najstarejše evropske univerze.
Novo!!: Max Delbrück in Univerza v Tübingenu · Poglej več »
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Novo!!: Max Delbrück in Uran · Poglej več »
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Novo!!: Max Delbrück in Virusi · Poglej več »
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Novo!!: Max Delbrück in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Novo!!: Max Delbrück in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Max Delbrück in Združene države Amerike · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Max Delbrück in 1906 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Max Delbrück in 1981 · Poglej več »
4. september
4.
Novo!!: Max Delbrück in 4. september · Poglej več »
9. marec
9.
Novo!!: Max Delbrück in 9. marec · Poglej več »
