Kazalo
119 odnosi: Albanščina, Albanci, Albanija, Aleksander Veliki, Angleščina, Apnenec, Šar planina, Črni Drim, Črno morje, Baba (Makedonija), Baker, Balkan, Bitola, Bošnjaki, Bolgarija, Bosanščina, Bosna in Hercegovina, Celina, Debar, Debarsko jezero, Demokracija, Denes nad Makedonija, Denominacija (religija), Dojransko jezero, Država, Druga svetovna vojna, Egejsko morje, Endemit, Erga omnes, Etnična skupina, Evropa, Evropska unija, Figa, Gevgelija, Glavno mesto, Grčija, Jadransko morje, Jezero, Kavadarci, Kilometer, Kočani, Korab, Kosovo, Kotlina, Kraljevina Srbija (1882–1918), Krščanstvo, Kumanovo, Mak, Makedonščina, Makedonci, ... Razširi indeks (69 več) »
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Severna Makedonija in Albanščina
Albanci
evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.
Poglej Severna Makedonija in Albanci
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Severna Makedonija in Albanija
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Severna Makedonija in Aleksander Veliki
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Severna Makedonija in Angleščina
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Severna Makedonija in Apnenec
Šar planina
Šar planina (makedonsko in srbsko Шар Планина, albansko Malet e Sharrit) tvori gorsko verigo na Balkanu, ki se razteza od Kosova in severozahoda Severne Makedonije do severovzhodne Albanije.
Poglej Severna Makedonija in Šar planina
Črni Drim
Črni Drim je reka, dolga 149 kilometrov.
Poglej Severna Makedonija in Črni Drim
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Severna Makedonija in Črno morje
Baba (Makedonija)
Baba ali Planina Baba ali znana tudi po imenu svojega najvišjega vrha Pelister (Пелистер), je gora v Severni Makedoniji.
Poglej Severna Makedonija in Baba (Makedonija)
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Severna Makedonija in Baker
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Severna Makedonija in Balkan
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Severna Makedonija in Bitola
Bošnjaki
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.
Poglej Severna Makedonija in Bošnjaki
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Severna Makedonija in Bolgarija
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Severna Makedonija in Bosanščina
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Severna Makedonija in Bosna in Hercegovina
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Severna Makedonija in Celina
Debar
Debar (ali Dibra) je mesto s skoraj 15.000 prebivalci na zahodu Severne Makedonije, v bližini meje z Albanijo.
Poglej Severna Makedonija in Debar
Debarsko jezero
Debarsko jezero je umetno jezero v zahodnem delu Severne Makedonije v bližini mesta Debar, po katerem je dobilo ime.
Poglej Severna Makedonija in Debarsko jezero
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Severna Makedonija in Demokracija
Denes nad Makedonija
Denes nad Makedonija (prevod: Danes nad Makedonijo) je državna himna Severne Makedonije, ki jo je leta 1943 zložil Vlado Maleski.
Poglej Severna Makedonija in Denes nad Makedonija
Denominacija (religija)
Denominácija je druga najvišja verska organizacija, ki jo preseže samo Cerkev.
Poglej Severna Makedonija in Denominacija (religija)
Dojransko jezero
Dojransko jezero Dojransko jezero (makedonsko Дојранско езеро, Dojransko ezero, gr: λίμνη Δοϊράνη) je jezero iz skupine egejskih jezer, ki se nahaja na meji med Severno Makedonijo in Grčijo.
Poglej Severna Makedonija in Dojransko jezero
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Severna Makedonija in Država
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Severna Makedonija in Druga svetovna vojna
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Severna Makedonija in Egejsko morje
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Severna Makedonija in Endemit
Erga omnes
Erga Omnes je latinski izraz, ki se v pravni literaturi uporablja za pravice ali obveznosti, ki veljajo oz.
Poglej Severna Makedonija in Erga omnes
Etnična skupina
Etnična skupina (tudi etnija) je skupina, ki se po kulturnih potezah, lastnim njenim pripadnikom, razlikuje od drugih skupin.
Poglej Severna Makedonija in Etnična skupina
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Severna Makedonija in Evropa
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Severna Makedonija in Evropska unija
Figa
Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.
Poglej Severna Makedonija in Figa
Gevgelija
Gevgelija ( ) je mesto s 15.685 prebivalci, ki se nahaja na skrajnem jugovzhodu Severne Makedonije ob meji z Grčijo (Bogorodica- Evzoni).
Poglej Severna Makedonija in Gevgelija
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Severna Makedonija in Glavno mesto
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Severna Makedonija in Grčija
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Severna Makedonija in Jadransko morje
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Severna Makedonija in Jezero
Kavadarci
Kavadarci (makedonsko Кавадарци) so mesto s skoraj 30.000 prebivalci v Severni Makedoniji, natančneje v pokrajini Tikveš.
Poglej Severna Makedonija in Kavadarci
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Severna Makedonija in Kilometer
Kočani
Kočani (makedonsko: Кочани) je mesto z okoli 30.000 prebivalci v vzhodnem delu Severne Makedonije, leži v Kočanski dolini (tudi Kočansko Pole) in je 120 km oddaljeno od Skopja.
Poglej Severna Makedonija in Kočani
Korab
Korab je gorski masiv na jugozahodu Balkanskega polotoka, katerega najvišji vrh, Veliki Korab (– Golem Korab), 2764 mnm, leži na meji med Albanijo in Severno Makedonijo v bližini tromeje s Kosovom ter predstavlja najvišjo točko obeh držav.
Poglej Severna Makedonija in Korab
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Severna Makedonija in Kosovo
Kotlina
Kotlina je nižji svet, ki je z večine strani obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.
Poglej Severna Makedonija in Kotlina
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Severna Makedonija in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Severna Makedonija in Krščanstvo
Kumanovo
Kumanovo je mesto na severu Makedonije (344 mnm).
Poglej Severna Makedonija in Kumanovo
Mak
Mak (znanstveno ime Papaver) je rod kritosemenk iz družine makovk, v katerega uvrščamo 70 do 100 vrst.
Poglej Severna Makedonija in Mak
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Severna Makedonija in Makedonščina
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Poglej Severna Makedonija in Makedonci
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Severna Makedonija in Makedonija (regija)
Makedonski denar
Makedonski denar (oznaka MKD) je uradna valuta Severne Makedonije.
Poglej Severna Makedonija in Makedonski denar
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Poglej Severna Makedonija in Mednarodni denarni sklad
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Severna Makedonija in Mezozoik
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Severna Makedonija in Muslimani
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Poglej Severna Makedonija in NATO
Navadna kumara
Navadna kumara (tudi solatna kumara ali kumarica, murka), znanstveno ime Cucumis sativus, je zelo razširjena kulturna rastlina iz družine bučevk (Cucurbitaceae).
Poglej Severna Makedonija in Navadna kumara
Občine v Severni Makedoniji
Občine v Makedoniji so.
Poglej Severna Makedonija in Občine v Severni Makedoniji
Odprti Balkan
Odprti Balkan je gospodarska in politična povezava treh držav članic na Balkanu: Albanije, Severne Makedonije in Srbije.
Poglej Severna Makedonija in Odprti Balkan
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Severna Makedonija in Ohrid
Ohridsko jezero
Ohridsko jezero (makedonsko: Охридско езеро, Ohridsko ezero, albansko: Liqeni i Ohrit ali Liqeni i Pogradecit) je jezero ovalne oblike, ki leži na meji med jugozahodnim delom Severne Makedonije in vzhodnim delom Albanije.
Poglej Severna Makedonija in Ohridsko jezero
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Severna Makedonija in Oljka
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
Zasedanje stalnega sveta OVSE v dunajski palači Hofburg, leta 2005 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) (angleško: Organization for Security and Co-operation in Europe; kratica: OSCE) je mednarodna organizacija za varnost.
Poglej Severna Makedonija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Severna Makedonija in Organizacija združenih narodov
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Severna Makedonija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Severna Makedonija in Paleozoik
Paprika
Páprika (znanstveno ime Capsicum annuum) je enoletnica iz družine razhudnikovk.
Poglej Severna Makedonija in Paprika
Paradižnik
Paradižnik (znanstveno ime Solanum lycopersicum, prej Lycopersicon esculentum) je rastlina iz družine razhudnikovk, zelo sorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu.
Poglej Severna Makedonija in Paradižnik
Parlamentarna demokracija
Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti - zakonodajne, izvršilne in sodne.
Poglej Severna Makedonija in Parlamentarna demokracija
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Poglej Severna Makedonija in Parlamentarni sistem
Pčinja
Pčinja (cirilica: Пчиња) je reka v Srbiji in Severni Makedoniji, dolga 135 kilometrov.
Poglej Severna Makedonija in Pčinja
Pelagonija
Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo Pelagonija ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.
Poglej Severna Makedonija in Pelagonija
Pindsko gorstvo
Pindsko gorstvo (tudi Pindos ali Pindhos grško: Πίνδος) je gorski masiv, ki se v večjem delu razteza v severni Grčiji in manjši del v južni Albaniji.
Poglej Severna Makedonija in Pindsko gorstvo
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Poglej Severna Makedonija in Porečje
Potres v Skopju (1963)
Potres v Skopju leta 1963 (Скопски земјотрес, skopski zemjotres) je bil močan potres z epicentrom v bližini Skopja v takratni Socialistični republiki Makedoniji (zdaj Republika Severna Makedonija), ki je 26. julija 1963 ob 5.
Poglej Severna Makedonija in Potres v Skopju (1963)
Povodje
Povódje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje.
Poglej Severna Makedonija in Povodje
Prespansko jezero
Satelitski posnetek območja. Prespansko (desno) in Ohridsko jezero (levo). Prespansko jezero leži v jugovzhodnem delu Evrope, na tromeji med Severno Makedonijo, Grčijo in Albanijo.
Poglej Severna Makedonija in Prespansko jezero
Pridruževanje Severne Makedonije Evropski uniji
Severna Makedonija (oranžna) in Evropska unija (zelena). Pridruževanje Makedonije Evropski uniji je proces vstopa Republike Severne Makedonije v Evropsko unijo.
Poglej Severna Makedonija in Pridruževanje Severne Makedonije Evropski uniji
Prilep
Prilep (makedonsko Прилеп, aromunsko Parleap, turško Pirlepe ali Perlepe, grško Περλεπές (Perlepes) ali Πρίλαπο (Prilapo)) je mesto in občina v osrednji Severni Makedoniji.
Poglej Severna Makedonija in Prilep
Referendum
Referendum (latinsko ad referendum, kar pomeni »v odgovor na zahtevo«) je neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci določenega območja ali tvorbe z volilno pravico na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo.
Poglej Severna Makedonija in Referendum
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Severna Makedonija in Republika
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Severna Makedonija in Riž
Romščina
Rómščina (romsko rromani ćhib) je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 4,8 milijonov ljudi, v romskih in sintskih skupnostih okoli po svetu, predvsem v Evropi.
Poglej Severna Makedonija in Romščina
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Severna Makedonija in Romi
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Severna Makedonija in Skopje
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Severna Makedonija in Skrilavec
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Severna Makedonija in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična republika Makedonija
Socialistična republika Makedonija je bila ena od šestih zveznih republik v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, in nacionalna država Makedoncev.
Poglej Severna Makedonija in Socialistična republika Makedonija
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Severna Makedonija in Srbščina
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Severna Makedonija in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Severna Makedonija in Srbija
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Severna Makedonija in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Severna Makedonija in Srednjeevropski poletni čas
Stevo Pendarovski
Stevo Pendarovski, makedonski politik, * 3. april 1963, Skopje.
Poglej Severna Makedonija in Stevo Pendarovski
Struga, Severna Makedonija
Struga je mesto z okoli 16.000 prebivalci v skrajnem jugozahodnem delu Severne Makedonije v bližini Ohridskega jezera, zgrajeno na začetku oziroma obeh bregovih reke Črni Drim, kjer ta odteka iz jezera.
Poglej Severna Makedonija in Struga, Severna Makedonija
Strumica
Strumica je mesto na jugovzhodu Severne Makedonije z okoli 36.000 prebivalci.
Poglej Severna Makedonija in Strumica
Svet Evrope
Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.
Poglej Severna Makedonija in Svet Evrope
Svetovna banka
Logotip Svetovne banke Sedež svetovne banke v Washingtonu Svetovna banka je mednarodna finančna ustanova s sedežem v Washingtonu, D.C., ZDA, ki državam v razvoju nudi finančno in tehnično pomoč za razvojne programe s ciljem zmanjševanja revščine.
Poglej Severna Makedonija in Svetovna banka
Svinec (razločitev)
Svinec je lahko.
Poglej Severna Makedonija in Svinec (razločitev)
Tavče gravče
''Tipična makedonska jed tavče gravče.'' Tavče gravče (makedonsko Тавче гравче) je tradicionalna makedonska jed.
Poglej Severna Makedonija in Tavče gravče
Tetovo
Tetovo (makedonsko Тетово; albansko Tetovë/Tetova) je mesto v severozahodnem delu Severne Makedonije, zgrajeno ob vznožju Šar planine in razdeljeno z reko Pena.
Poglej Severna Makedonija in Tetovo
Tikveš
Tikveš (makedonsko Тиквеш) je pokrajina v osrednji Severni Makedoniji.
Poglej Severna Makedonija in Tikveš
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Poglej Severna Makedonija in Tobak
Torlaščina
Torlaščina ali Torlaško narečje (bolgarsko Торлашки диалект, ali Преходни говори, srbsko Торлачки говор; Торлачки говор) je južnoslovansko narečje, ki ga govorijo v južnih in vzhodnih delih Srbije, v Bolgariji, Makedoniji in na Kosovu.
Poglej Severna Makedonija in Torlaščina
Treska
Treska (makedonsko Треска) je reka na zahodu Makedonije.
Poglej Severna Makedonija in Treska
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Severna Makedonija in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Severna Makedonija in Turščina
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Severna Makedonija in Turki
Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju
Univerza sv.
Poglej Severna Makedonija in Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju
Univerza sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli
Univerza sv.
Poglej Severna Makedonija in Univerza sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli
Vardar
Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.
Poglej Severna Makedonija in Vardar
Veles, Severna Makedonija
Veles je mesto v Severni Makedoniji z okoli 45.000 prebivalci.
Poglej Severna Makedonija in Veles, Severna Makedonija
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Severna Makedonija in Vlahi
Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Vojne v nekdanji Jugoslaviji so vse vojne, ki so se zgodile na ozemlju bivše SFRJ od leta 1991 do 2001.
Poglej Severna Makedonija in Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Severna Makedonija in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zgodovina Severne Makedonije
Severne Makedonije Zgodovina Severne Makedonije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Severne Makedonije.
Poglej Severna Makedonija in Zgodovina Severne Makedonije
Zoran Zaev
Zoran Zaev, makedonski politik in ekonomist; * 8. oktober 1974, Strumica.
Poglej Severna Makedonija in Zoran Zaev
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Severna Makedonija in 1991
8. september
8.
Poglej Severna Makedonija in 8. september
Prav tako znan kot Bivša jugoslovanska republika Makedonija, FYROM, Makedonija, Makedonija, Nekdanja jugoslovanska republika, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Prebivalstvo Makedonije, Republika Makedonija, Vardarska Makedonija.