Kazalo
36 odnosi: Albanci, Arheološko najdišče, Bazilika (zgradba), Bitola, Bolgari, Boljevac, Donava, Država, Druga svetovna vojna, Egejsko morje, Ejalet, Gornji Milanovac, Ilindenska-preobrazbena vstaja, Kraljevina Jugoslavija, Les, Makarska, Makedonščina, Makedonci, Mesto, Mošeja, Municipij, Naselje, Notranja makedonska revolucionarna organizacija, Občine v Severni Makedoniji, Osmansko cesarstvo, Romi, Severna Makedonija, Skopje, Srbi, Stobi, Tikveš, Tobak, Vardar, Via Egnatia, Vino, 2002.
- Mesta v Severni Makedoniji
Albanci
evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.
Poglej Kavadarci in Albanci
Arheološko najdišče
Arheološko najdišče je originalni kraj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin.
Poglej Kavadarci in Arheološko najdišče
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Kavadarci in Bazilika (zgradba)
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Kavadarci in Bitola
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Kavadarci in Bolgari
Boljevac
Boljevac (izvirno Бољевац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Zaječarskega upravnega okraja.
Poglej Kavadarci in Boljevac
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Kavadarci in Donava
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Kavadarci in Država
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Kavadarci in Druga svetovna vojna
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Kavadarci in Egejsko morje
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Kavadarci in Ejalet
Gornji Milanovac
Gornji Milanovac (izvirno Горњи Милановац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Moraviškega upravnega okraja.
Poglej Kavadarci in Gornji Milanovac
Ilindenska-preobrazbena vstaja
Zemljevid Balkana, ki prikazuje žarišča vstaj v Ilindenu, Preobrazhenie in Krastovden ter uporniške akcije v gorah Rodopa, Makedoniji in Trakiji. Ilindenska-preobrazbena vstaja ali preprosto Ilindenska vstaja (Ilindensko-Preobražensko vǎstanie;, Ilindensko vostanie;, Eksegersi tou Ilinden) je bila oborožena vstaja makedonskih Bolgarov proti Osmanskemu cesarstvu od avgusta do oktobra leta 1903.
Poglej Kavadarci in Ilindenska-preobrazbena vstaja
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Kavadarci in Kraljevina Jugoslavija
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Kavadarci in Les
Makarska
Makarska je mesto in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Poglej Kavadarci in Makarska
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Kavadarci in Makedonščina
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Poglej Kavadarci in Makedonci
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Kavadarci in Mesto
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Kavadarci in Mošeja
Municipij
Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).
Poglej Kavadarci in Municipij
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Kavadarci in Naselje
Notranja makedonska revolucionarna organizacija
Izvleč iz statuta BMARC, 1896 (v Bolgarščini) '''Statut Bolgarski Makedonsko-Adrianople Revolucionarni Odbori''' '''Poglavje I.– Cilj''' ''Art.1.Cilj BMARC je zagotoviti popolno politično avtonomijo za regije Makedonije in Adrianople'' ''Art.2.To ta cilj odbori ozaveščajo o samoobrambi v bolgarskem prebivalstvu v regijah, navedenih v členu 1.1., razširjati revolucionarne ideje – tiskane ali verbalne, in pripraviti in nadaljujejo splošno upor.Poglavje II.– Struktura in organizacija'' ''Art.3.Član BMARC je lahko vsak Bolgar, neodvisen od spola,...Notranja makedonska revolucionarna organizacija (- ВМРО, Vătrešna makedonska revoljucionna organizacija - VMRO);, Vnatrešna makedonska revolucionerna organizacija) je bila skrivna revolucionarna družba na otomanskih ozemljih v Evropi, ki je delovala v poznem 19.
Poglej Kavadarci in Notranja makedonska revolucionarna organizacija
Občine v Severni Makedoniji
Občine v Makedoniji so.
Poglej Kavadarci in Občine v Severni Makedoniji
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Kavadarci in Osmansko cesarstvo
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Kavadarci in Romi
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Kavadarci in Severna Makedonija
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Kavadarci in Skopje
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Kavadarci in Srbi
Stobi
Stobi ali Stoboi (starogrško Στόβοι; latinsko Stobi; makedonsko Стоби) je bilo starodavno mesto Peonije, ki ga je kasneje osvojilo Kraljestvo Makedonija in končno postalo glavno mesto rimske province Makedonije Salutaris.
Poglej Kavadarci in Stobi
Tikveš
Tikveš (makedonsko Тиквеш) je pokrajina v osrednji Severni Makedoniji.
Poglej Kavadarci in Tikveš
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Poglej Kavadarci in Tobak
Vardar
Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.
Poglej Kavadarci in Vardar
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Poglej Kavadarci in Via Egnatia
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Kavadarci in Vino
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kavadarci in 2002