Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Josip Samujilovič Šklovski

Index Josip Samujilovič Šklovski

Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Kazalo

  1. 41 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astrofizik, Astrofizika, Astronom, Atmosfera nebesnega telesa, Bajkalsko-amurska magistrala, Državna univerza v Moskvi, Elektron, Fobos (luna), Gibanje, Hitrost, Hitrost svetlobe, Ionizacija, Jakov Borisovič Zeldovič, Julijanski koledar, Korona, Kozmični žarki, Krater (razločitev), Magnetno polje, Mars, Medalja Bruceove, Moskva, Nezemeljsko življenje, Radijski valovi, Rakovica (meglica), Rimska cesta (galaksija), Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sonce, Sovjetska zveza, Supernova, Svetlobno leto, Tir, Ukrajina, Zemlja, 1. julij, 1916, 1985, 3. marec.

  2. Iskanje nezemeljske inteligence
  3. Judovski astronomi
  4. Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi
  5. Ruski znanstveniki

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Asteroidni pas

Astrofizik

Ástrofízik je znanstvenik, ki deluje na področju astrofizike.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Astrofizik

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Astrofizika

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Astronom

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Atmosfera nebesnega telesa

Bajkalsko-amurska magistrala

transsibirske železnice (rdeče) Bajkalsko-amurska magistrala (BAM) (rusko Байкало-Амурская магистраль, БАМ) je neuradno ime železniške proge v vzhodni Sibiriji, ki teče med 300 in 500 km severno od transsibirske železnice.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Bajkalsko-amurska magistrala

Državna univerza v Moskvi

Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Državna univerza v Moskvi

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Elektron

Fobos (luna)

Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Fobos (luna)

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Gibanje

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Hitrost

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Hitrost svetlobe

Ionizacija

Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Ionizacija

Jakov Borisovič Zeldovič

Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Jakov Borisovič Zeldovič

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Julijanski koledar

Korona

Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Korona

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Kozmični žarki

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Krater (razločitev)

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Magnetno polje

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Mars

Medalja Bruceove

Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Medalja Bruceove

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Moskva

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Nezemeljsko življenje

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Radijski valovi

Rakovica (meglica)

Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Rakovica (meglica)

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Rimska cesta (galaksija)

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Rusi

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Rusija

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Ruski imperij

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Sonce

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Sovjetska zveza

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Supernova

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Svetlobno leto

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Tir

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Ukrajina

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Zemlja

1. julij

1.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in 1. julij

1916

Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in 1916

1985

1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in 1985

3. marec

3.

Poglej Josip Samujilovič Šklovski in 3. marec

Glej tudi

Iskanje nezemeljske inteligence

Judovski astronomi

Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi

Ruski znanstveniki