Kazalo
41 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astrofizik, Astrofizika, Astronom, Atmosfera nebesnega telesa, Bajkalsko-amurska magistrala, Državna univerza v Moskvi, Elektron, Fobos (luna), Gibanje, Hitrost, Hitrost svetlobe, Ionizacija, Jakov Borisovič Zeldovič, Julijanski koledar, Korona, Kozmični žarki, Krater (razločitev), Magnetno polje, Mars, Medalja Bruceove, Moskva, Nezemeljsko življenje, Radijski valovi, Rakovica (meglica), Rimska cesta (galaksija), Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sonce, Sovjetska zveza, Supernova, Svetlobno leto, Tir, Ukrajina, Zemlja, 1. julij, 1916, 1985, 3. marec.
- Iskanje nezemeljske inteligence
- Judovski astronomi
- Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi
- Ruski znanstveniki
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Asteroidni pas
Astrofizik
Ástrofízik je znanstvenik, ki deluje na področju astrofizike.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Astrofizik
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Astrofizika
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Astronom
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Atmosfera nebesnega telesa
Bajkalsko-amurska magistrala
transsibirske železnice (rdeče) Bajkalsko-amurska magistrala (BAM) (rusko Байкало-Амурская магистраль, БАМ) je neuradno ime železniške proge v vzhodni Sibiriji, ki teče med 300 in 500 km severno od transsibirske železnice.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Bajkalsko-amurska magistrala
Državna univerza v Moskvi
Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Državna univerza v Moskvi
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Elektron
Fobos (luna)
Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Fobos (luna)
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Gibanje
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Hitrost svetlobe
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Ionizacija
Jakov Borisovič Zeldovič
Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Jakov Borisovič Zeldovič
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Julijanski koledar
Korona
Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Korona
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Kozmični žarki
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Krater (razločitev)
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Magnetno polje
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Mars
Medalja Bruceove
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Medalja Bruceove
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Moskva
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Nezemeljsko življenje
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Radijski valovi
Rakovica (meglica)
Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Rakovica (meglica)
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Rimska cesta (galaksija)
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Ruski imperij
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Sonce
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Sovjetska zveza
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Supernova
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Svetlobno leto
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Tir
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Ukrajina
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in Zemlja
1. julij
1.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in 1. julij
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in 1916
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in 1985
3. marec
3.
Poglej Josip Samujilovič Šklovski in 3. marec