Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska vojska, Božena Orožen, Boj za severno mejo, Celje, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Geografija, Hrastnik, I. gimnazija v Celju, Janko Šlebinger, Jezik in slovstvo, Josip Pelikan, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Maribor, Marjan Orožen, Martina Orožen, Mestna knjižnica Kranj, Murska Sobota, Obrazi slovenskih pokrajin, Praga, Prva svetovna vojna, Ruščina, Sava, Savinja, Slovenci, Slovenski biografski leksikon, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Solunska fronta, Srbija, Srečko Brodar, Turje, Užice, Univerza v Ljubljani, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Zasavje, Zgodovina, Zgodovinar, Zgodovinski časopis, Zveza komunistov Slovenije, 10. december, 1891, 1989, 30. september.
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Janko Orožen in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avstro-ogrska vojska
Uniforme avstro-ogrske vojske Avstro-ogrska vojska je bila del Avstro-ogrskih oboroženih sil in se je delila na tri dele.
Novo!!: Janko Orožen in Avstro-ogrska vojska · Poglej več »
Božena Orožen
Božena Orožen, slovenska literarna zgodovinarka, šolnica, publicistka in slavistka, * 31. oktober 1929, Celje.
Novo!!: Janko Orožen in Božena Orožen · Poglej več »
Boj za severno mejo
Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).
Novo!!: Janko Orožen in Boj za severno mejo · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Janko Orožen in Celje · Poglej več »
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Novo!!: Janko Orožen in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov · Poglej več »
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Novo!!: Janko Orožen in Federativna ljudska republika Jugoslavija · Poglej več »
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Janko Orožen in Filozofska fakulteta v Ljubljani · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Janko Orožen in Geografija · Poglej več »
Hrastnik
Hrastnik (nemško Hrastnigg) je mesto s približno 5.000 prebivalci (2020) v Zasavju ter sedež občine in župnije Hrastnik.
Novo!!: Janko Orožen in Hrastnik · Poglej več »
I. gimnazija v Celju
Stavba Gimnazije, fotografija Vekoslav Kramarič I. gimnazija v Celju, ustanovljena novembra leta 1808 v času Avstrijskega cesarstva, je ena najstarejših gimnazij v Sloveniji.
Novo!!: Janko Orožen in I. gimnazija v Celju · Poglej več »
Janko Šlebinger
Janko Šlebinger, slovenski bibliograf, urednik, leksikograf in literarni zgodovinar, * 19. oktober 1876, Ledinek, † 3. februar 1951, Gornja Radgona.
Novo!!: Janko Orožen in Janko Šlebinger · Poglej več »
Jezik in slovstvo
Pregled razmerja med prispevki v JiS-u po obdobjih Jezik in slovstvo (1955–) je osrednja strokovna slovenistična revija, ki ponuja razprave in zapise o slovenskem jeziku, literaturi in s tem povezani pedagoški teoriji in praksi.
Novo!!: Janko Orožen in Jezik in slovstvo · Poglej več »
Josip Pelikan
Josip Pelikan, slovenski fotograf češkega rodu, * 9. december 1885, Trbiž, Avstro-Ogrska, † 18. junij 1977, Celje.
Novo!!: Janko Orožen in Josip Pelikan · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Janko Orožen in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Janko Orožen in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Janko Orožen in Maribor · Poglej več »
Marjan Orožen
Marjan Orožen, slovenski politik, * 27. februar 1930, Turje nad Hrastnikom, Slovenija, † 17. marec 2015, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Janko Orožen in Marjan Orožen · Poglej več »
Martina Orožen
Martina Orožen, slovenska jezikoslovka, * 12. oktober 1931, Turje nad Hrastnikom.
Novo!!: Janko Orožen in Martina Orožen · Poglej več »
Mestna knjižnica Kranj
Mestna knjižnica Kranj Mestna knjižnica Kranj je osrednja splošna knjižnica s sedežem na Gregorčičevi 1, v Kranju v nekdanji blagovnici Globus; ustanovljena je bila leta 1960.
Novo!!: Janko Orožen in Mestna knjižnica Kranj · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Janko Orožen in Murska Sobota · Poglej več »
Obrazi slovenskih pokrajin
Obrazi slovenskih pokrajin je spletni biografski leksikon znanih osebnosti slovenskih pokrajin in Slovencev po svetu.
Novo!!: Janko Orožen in Obrazi slovenskih pokrajin · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Janko Orožen in Praga · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Janko Orožen in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Janko Orožen in Ruščina · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Janko Orožen in Sava · Poglej več »
Savinja
Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.
Novo!!: Janko Orožen in Savinja · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Janko Orožen in Slovenci · Poglej več »
Slovenski biografski leksikon
Slovenski biografski leksikon (kratica SBL) je leksikon o pomembnih osebnostih, ki so oblikovale kulturo in zgodovino slovenskega naroda.
Novo!!: Janko Orožen in Slovenski biografski leksikon · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Janko Orožen in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Solunska fronta
Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu.
Novo!!: Janko Orožen in Solunska fronta · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Janko Orožen in Srbija · Poglej več »
Srečko Brodar
Srečko Brodar, slovenski naravoslovec, arheolog, geolog in paleontolog, * 6. maj 1893, Ljubljana, † 27. april 1987, Ljubljana.
Novo!!: Janko Orožen in Srečko Brodar · Poglej več »
Turje
Turje so razloženo naselje v Občini Hrastnik.
Novo!!: Janko Orožen in Turje · Poglej več »
Užice
Užice (izvirno Ужице) je mesto z okoli 50.000 prebivalci v jugozahodni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Zlatiborskega upravnega okraja.
Novo!!: Janko Orožen in Užice · Poglej več »
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Novo!!: Janko Orožen in Univerza v Ljubljani · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Janko Orožen in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Zasavje
Pet zasavskih občin Zasavje je geografska in statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju.
Novo!!: Janko Orožen in Zasavje · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Janko Orožen in Zgodovina · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: Janko Orožen in Zgodovinar · Poglej več »
Zgodovinski časopis
Zgodovinski časopis je slovenska zgodovinska znanstvena revija.
Novo!!: Janko Orožen in Zgodovinski časopis · Poglej več »
Zveza komunistov Slovenije
Zveza komunistov Slovenije (kratica KPS) je bila slovenska politična stranka, ki se je zavzemala za socialistično in komunistično Slovenijo.
Novo!!: Janko Orožen in Zveza komunistov Slovenije · Poglej več »
10. december
10.
Novo!!: Janko Orožen in 10. december · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Janko Orožen in 1891 · Poglej več »
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Janko Orožen in 1989 · Poglej več »
30. september
30.
Novo!!: Janko Orožen in 30. september · Poglej več »
