Kazalo
36 odnosi: Alpe, Arheologija, Betalov spodmol, Bosna in Hercegovina, Doberdob, Doktorat, Dunaj, Geolog, Geologija, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, I. gimnazija v Celju, Karavanke, Kidričeva nagrada, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Logarska dolina, Mitja Brodar, Muzej, Naravoslovje, Paleolitik, Paleontolog, Paleontologija, Panonska nižina, Parska golobina, Potočka zijalka, Prešernova nagrada, Prva svetovna vojna, Seznam slovenskih arheologov, Slovenci, Stalna razstava o Potočki zijalki, Univerza v Ljubljani, Zagreb, 1893, 1987, 27. april, 6. maj.
- Diplomiranci Univerze v Ljubljani
- Diplomiranci Univerze v Zagrebu
- Prešernovi nagrajenci
- Predavatelji na Univerzi v Ljubljani
- Slovenski arheologi
- Slovenski paleontologi
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Srečko Brodar in Alpe
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Srečko Brodar in Arheologija
Betalov spodmol
Betalov spodmol je paleolitsko jamsko najdišče z ostanki orodij in kosti plena tedanjih lovcev.
Poglej Srečko Brodar in Betalov spodmol
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Srečko Brodar in Bosna in Hercegovina
Doberdob
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu Doberdob (italijansko Doberdò del Lago) je naselje na zahodnem robu Krasa v Italiji.
Poglej Srečko Brodar in Doberdob
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Srečko Brodar in Doktorat
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Srečko Brodar in Dunaj
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Srečko Brodar in Geolog
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Srečko Brodar in Geologija
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Srečko Brodar in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
I. gimnazija v Celju
Stavba Gimnazije, fotografija Vekoslav Kramarič I. gimnazija v Celju, ustanovljena novembra leta 1808 v času Avstrijskega cesarstva, je ena najstarejših gimnazij v Sloveniji.
Poglej Srečko Brodar in I. gimnazija v Celju
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Srečko Brodar in Karavanke
Kidričeva nagrada
Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.
Poglej Srečko Brodar in Kidričeva nagrada
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Srečko Brodar in Ljubljana
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Srečko Brodar in Ljubljanski zvon
Logarska dolina
Logarska dolina je alpska ledeniška dolina, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah oz.
Poglej Srečko Brodar in Logarska dolina
Mitja Brodar
Mitja (Demetrij) Brodar, slovenski geolog, arheolog in paleontolog, * 13. januar 1921, Ljubljana, † 16. februar 2012, Ljubljana.
Poglej Srečko Brodar in Mitja Brodar
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Srečko Brodar in Muzej
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Srečko Brodar in Naravoslovje
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Srečko Brodar in Paleolitik
Paleontolog
Paleontológ je znanstvenik, ki preučuje starodavna živa bitja.
Poglej Srečko Brodar in Paleontolog
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Srečko Brodar in Paleontologija
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Srečko Brodar in Panonska nižina
Parska golobina
Parska golobina je kraška jama v bližini naselja Parje v Pivški dolini.
Poglej Srečko Brodar in Parska golobina
Potočka zijalka
Potóčka zijávka (tudi Potóčka zijálka) je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika (obdobje aurignacien / angl. Aurignacian).
Poglej Srečko Brodar in Potočka zijalka
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Poglej Srečko Brodar in Prešernova nagrada
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Srečko Brodar in Prva svetovna vojna
Seznam slovenskih arheologov
Seznam slovenskih arheologov (vključuje tudi tuje arheologe, ki so delovali na slovenskem ozemlju).
Poglej Srečko Brodar in Seznam slovenskih arheologov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Srečko Brodar in Slovenci
Stalna razstava o Potočki zijalki
Stalna razstava o Potočki zijalki je bila odprta v juniju leta 1996.
Poglej Srečko Brodar in Stalna razstava o Potočki zijalki
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Srečko Brodar in Univerza v Ljubljani
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Srečko Brodar in Zagreb
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Srečko Brodar in 1893
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Srečko Brodar in 1987
27. april
27.
Poglej Srečko Brodar in 27. april
6. maj
6.
Poglej Srečko Brodar in 6. maj