Kazalo
80 odnosi: Arnhem, Šlezija, Švedska, Baltsko morje, Berlin, Bocholt, Braunschweig, Bremen, Brugge, Cēsis, Düsseldorf, Deventer, Doesburg, Dortmund, Erfurt, Frankfurt ob Odri, Friderik III. Habsburški, Frizija, Göttingen, Gdansk, Goslar, Greifswald, Grofija Bentheim, Grofija Flandrija, Halberstadt, Hamburg, Hameln, Hannover, Hansa, Hattem, Hildesheim, Južna Nizozemska, Kaliningrad, Kamen, Köln, Kiel, Krakov, Laba, Lübeck, Livonija, Livonski bratje meča, Magdeburg, Münster, Mestna država, Nijmegen, Nizozemske dežele, Odra, Ommen, Osnabrück, Overijssel, ... Razširi indeks (30 več) »
Arnhem
Arnhem (tudi Èrnem) je mesto in občina na vzhodu Nizozemske; je glavno mesto province Gelderland in leži ob reki Nederrijn.
Poglej Hanzeatska mesta in Arnhem
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Hanzeatska mesta in Šlezija
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Hanzeatska mesta in Švedska
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Hanzeatska mesta in Baltsko morje
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Hanzeatska mesta in Berlin
Bocholt
Bocholt (nizkonemško Bokelt) je mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji, nedaleč od meje z Nizozemsko.
Poglej Hanzeatska mesta in Bocholt
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Hanzeatska mesta in Braunschweig
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Hanzeatska mesta in Bremen
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Hanzeatska mesta in Brugge
Cēsis
Cēsis (latvijska izgovorjava:, nemško Wenden, livonsko Venden, estonsko Võnnu, poljsko Kieś) je mesto v Latviji, v severnem delu višavja Vidzeme.
Poglej Hanzeatska mesta in Cēsis
Düsseldorf
Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.
Poglej Hanzeatska mesta in Düsseldorf
Deventer
Deventer je mesto in občina v sallandski regiji v nizozemski provinci Overijssel.
Poglej Hanzeatska mesta in Deventer
Doesburg
''Nizozemski topografski zemljevid Doesburga, junij 2015'' Doesburg je občina in mesto v vzhodni Nizozemski v provinci Gelderland.
Poglej Hanzeatska mesta in Doesburg
Dortmund
Dortmund (vestfalsko-) je za Kölnom in Düsseldorfom tretje največje mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji in osmo največje mesto v Nemčiji, saj je leta 2021 štelo 588.250 prebivalcev.
Poglej Hanzeatska mesta in Dortmund
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Poglej Hanzeatska mesta in Erfurt
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Poglej Hanzeatska mesta in Frankfurt ob Odri
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Hanzeatska mesta in Friderik III. Habsburški
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Hanzeatska mesta in Frizija
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Hanzeatska mesta in Göttingen
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Hanzeatska mesta in Gdansk
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Hanzeatska mesta in Goslar
Greifswald
Greifswald je mesto in mestni okraj v severovzhodni Nemčiji.
Poglej Hanzeatska mesta in Greifswald
Grofija Bentheim
Grofija Bentheim (Grafschaft Bentheim, nizkonemško Benthem) je bila dežela Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v jugozahodnem kotu današnje Spodnje Saške v Nemčiji.
Poglej Hanzeatska mesta in Grofija Bentheim
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Hanzeatska mesta in Grofija Flandrija
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Hanzeatska mesta in Halberstadt
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Hanzeatska mesta in Hamburg
Hameln
Hameln je naselje v Nemčiji, glavno mesto okrožja Hamelin-Pyrmont na Spodnjem Saškem.
Poglej Hanzeatska mesta in Hameln
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Hanzeatska mesta in Hannover
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Hanzeatska mesta in Hansa
Hattem
Hattem je občina in mesto v vzhodni Nizozemski.
Poglej Hanzeatska mesta in Hattem
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Hanzeatska mesta in Hildesheim
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Hanzeatska mesta in Južna Nizozemska
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Hanzeatska mesta in Kaliningrad
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Hanzeatska mesta in Kamen
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Hanzeatska mesta in Köln
Kiel
Kiel je glavno in najbolj naseljeno mesto severne nemške države Schleswig-Holstein s skoraj 300.000 prebivalci in univerzo, ustanovljeno leta 1665.
Poglej Hanzeatska mesta in Kiel
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Hanzeatska mesta in Krakov
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Hanzeatska mesta in Laba
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Hanzeatska mesta in Lübeck
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Hanzeatska mesta in Livonija
Livonski bratje meča
Livonski bratje meča (latinsko Fratres militiæ Christi Livoniae, nemško Schwertbrüderorden) so bili katoliški viteški red, ki ga je ustanovil tretji nadškof Rige ali morda Teoderih von Treyden leta 1202.
Poglej Hanzeatska mesta in Livonski bratje meča
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Hanzeatska mesta in Magdeburg
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Hanzeatska mesta in Münster
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Poglej Hanzeatska mesta in Mestna država
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Hanzeatska mesta in Nijmegen
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Hanzeatska mesta in Nizozemske dežele
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Hanzeatska mesta in Odra
Ommen
Ommen je občina in mesto na vzhodu Nizozemske v provinci Overijssel.
Poglej Hanzeatska mesta in Ommen
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Poglej Hanzeatska mesta in Osnabrück
Overijssel
Overijssel ('Zgornji IJssel') je provinca Nizozemske v vzhodnem delu države.
Poglej Hanzeatska mesta in Overijssel
Paderborn
Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (Nemčija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Hanzeatska mesta in Paderborn
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Hanzeatska mesta in Poljska
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Hanzeatska mesta in Quedlinburg
Rügen
Satelitski posnetek V Narodnem parku Jasmund Rügen (lat. Rugia) je največji otok v Nemčiji.
Poglej Hanzeatska mesta in Rügen
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Hanzeatska mesta in Republika Nizozemska
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Hanzeatska mesta in Republika obeh narodov
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Hanzeatska mesta in Riga
Roermond
Roermond (ali) je mesto, občina in škofija v provinci Limburg na Nizozemskem.
Poglej Hanzeatska mesta in Roermond
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Poglej Hanzeatska mesta in Rostock
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Hanzeatska mesta in Saška
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Hanzeatska mesta in Schleswig-Holstein
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Hanzeatska mesta in Severno morje
Stade
Stade (uradno Hansestadt Stade, nizozemsko Hansestadt Stood) je mesto v Spodnji Saški na severu Nemčije.
Poglej Hanzeatska mesta in Stade
Stargard
Mestni grb. Stargard Szczeciński je poljsko mesto v Zahodnopomorjanskem vojvodstvu.
Poglej Hanzeatska mesta in Stargard
Stavoren
Stavoren (frizijsko: Starum (mestna frizijščina: Staveren) (nizozemsko in uradno: Stavoren in od leta 1930 do 1978 Staveren; Starumersk: Staveren), je mesto v občini Súdwest-Friesland. Do leta 2011 se je Starum nahajal v nekdanji občini Nijefurd. Mesto se nahaja na jugozahodnem koncu Frizije, s treh strani omejeno z vodo jezera Isel.
Poglej Hanzeatska mesta in Stavoren
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Hanzeatska mesta in Stockholm
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Hanzeatska mesta in Svobodno cesarsko mesto
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Hanzeatska mesta in Szczecin
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Poglej Hanzeatska mesta in Talin
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Hanzeatska mesta in Tartu
Torunj
Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.
Poglej Hanzeatska mesta in Torunj
Varmija
Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.
Poglej Hanzeatska mesta in Varmija
Venlo
Župan Antoin Scholten (2019) Venlo je mesto in občina na jugovzhodu Nizozemske, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Hanzeatska mesta in Venlo
Vojvodina Gelders
Zemljevid vojvodine Gelders leta 1350 Gelders ali Gueldres je zgodovinska grofija, kasneje vojvodina Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v Nizozemskih deželah.
Poglej Hanzeatska mesta in Vojvodina Gelders
Vojvodina Livonija
Vojvodina Livonija (poljsko Księstwo Inflanckie, litovsko Livonijos kunigaikštystė, estonsko Üleväina-Liivimaa hertsogkond, latvijsko Pārdaugavas hercogiste), znana tudi kot Poljska Livonija ali Provinca Livonija, je bila v letih 1561 do 1621 vojvodina Velike litovske kneževine in kasneje Republike obeh narodov.
Poglej Hanzeatska mesta in Vojvodina Livonija
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Hanzeatska mesta in Vroclav
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Hanzeatska mesta in Vzhodna Prusija
Zutphen
Zutphen je mesto in občina v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Poglej Hanzeatska mesta in Zutphen
Zwolle
Zwolle je mesto in občina na severovzhodu Nizozemske.
Poglej Hanzeatska mesta in Zwolle
Prav tako znan kot Hanzeatsko mesto.