Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
šŸŒŸPoenostavili smo naÅ”o zasnovo za boljÅ”o navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo

Hanzeatska mesta vs. Sveto rimsko cesarstvo

Nizozemski zemljevid s številnimi (ne vsemi) velikimi in majhnimi hanzeatskimi mesti ter trgovskimi potmi Hanzeatska mesta so bila članice Hanzeatske lige. Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Podobnosti med Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo

Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo Å”e 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Šlezija, Švedska, Baltsko morje, Bremen, Dortmund, Erfurt, Friderik III. Habsburški, Göttingen, Gdansk, Goslar, Hamburg, Hannover, Hansa, Köln, Laba, Lübeck, Magdeburg, Münster, Nizozemske dežele, Paderborn, Poljska, Quedlinburg, Republika obeh narodov, Saška, Severno morje, Vroclav.

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Šlezija in Hanzeatska mesta · Šlezija in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Švedska in Hanzeatska mesta · Švedska in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Baltsko morje in Hanzeatska mesta · Baltsko morje in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središÄe najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Bremen in Hanzeatska mesta · Bremen in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Dortmund

Dortmund (vestfalsko-) je za Kölnom in Düsseldorfom tretje največje mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji in osmo največje mesto v Nemčiji, saj je leta 2021 štelo 588.250 prebivalcev.

Dortmund in Hanzeatska mesta · Dortmund in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Erfurt

Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.

Erfurt in Hanzeatska mesta · Erfurt in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Friderik III. Habsburški in Hanzeatska mesta · Friderik III. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Göttingen

Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.

Göttingen in Hanzeatska mesta · Göttingen in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Gdansk in Hanzeatska mesta · Gdansk in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Goslar

Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.

Goslar in Hanzeatska mesta · Goslar in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih mešÄanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišÄe v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišÄa za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvršÄalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvršÄena na Unescov seznam svetovne dedišÄine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središÄe z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišÄi sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališÄih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabavišÄna območja.

Hamburg in Hanzeatska mesta · Hamburg in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Hannover in Hanzeatska mesta · Hannover in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemšÄina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemšÄina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Hansa in Hanzeatska mesta · Hansa in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Hanzeatska mesta in Köln · Köln in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Hanzeatska mesta in Laba · Laba in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišÄ.

Hanzeatska mesta in Lübeck · Lübeck in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Hanzeatska mesta in Magdeburg · Magdeburg in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Münster

za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mŹŠnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστĪ®ριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.

Hanzeatska mesta in Münster · Münster in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Hanzeatska mesta in Nizozemske dežele · Nizozemske dežele in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Paderborn

Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (Nemčija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.

Hanzeatska mesta in Paderborn · Paderborn in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Hanzeatska mesta in Poljska · Poljska in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Quedlinburg

Quedlinburg (nizka nemšÄina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.

Hanzeatska mesta in Quedlinburg · Quedlinburg in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Hanzeatska mesta in Republika obeh narodov · Republika obeh narodov in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Hanzeatska mesta in Saška · Saška in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Hanzeatska mesta in Severno morje · Severno morje in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Vroclav

Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišÄe na reki Odri.

Hanzeatska mesta in Vroclav · Sveto rimsko cesarstvo in Vroclav · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja

Primerjava med Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo

Hanzeatska mesta 80 odnose, medtem ko je Sveto rimsko cesarstvo 325. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 6.42% = 26 / (80 + 325).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiŔčite: