Podobnosti med Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo
Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo Å”e 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Šlezija, Švedska, Baltsko morje, Bremen, Dortmund, Erfurt, Friderik III. Habsburški, Göttingen, Gdansk, Goslar, Hamburg, Hannover, Hansa, Köln, Laba, Lübeck, Magdeburg, Münster, Nizozemske dežele, Paderborn, Poljska, Quedlinburg, Republika obeh narodov, Saška, Severno morje, Vroclav.
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Šlezija in Hanzeatska mesta · Šlezija in Sveto rimsko cesarstvo ·
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in najveÄja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Švedska in Hanzeatska mesta · Švedska in Sveto rimsko cesarstvo ·
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Baltsko morje in Hanzeatska mesta · Baltsko morje in Sveto rimsko cesarstvo ·
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni NemÄiji in upravno središÄe najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Bremen in Hanzeatska mesta · Bremen in Sveto rimsko cesarstvo ·
Dortmund
Dortmund (vestfalsko-) je za Kölnom in Düsseldorfom tretje najveÄje mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji in osmo najveÄje mesto v NemÄiji, saj je leta 2021 štelo 588.250 prebivalcev.
Dortmund in Hanzeatska mesta · Dortmund in Sveto rimsko cesarstvo ·
Erfurt
Erfurt je glavno in najveÄje mesto v Turingiji v osrednji NemÄiji.
Erfurt in Hanzeatska mesta · Erfurt in Sveto rimsko cesarstvo ·
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Friderik III. Habsburški in Hanzeatska mesta · Friderik III. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo ·
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in najveÄje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Göttingen in Hanzeatska mesta · Göttingen in Sveto rimsko cesarstvo ·
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Gdansk in Hanzeatska mesta · Gdansk in Sveto rimsko cesarstvo ·
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v NemÄiji.
Goslar in Hanzeatska mesta · Goslar in Sveto rimsko cesarstvo ·
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo najveÄje mesto v NemÄiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi najveÄje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah Älanicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je najveÄje mesto Severne NemÄije. V mestni metropolitanski regiji živi veÄ kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje najveÄje nemško govoreÄe mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot Älana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo NemÄije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih mešÄanov ali Hanseati. Med nesreÄami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vkljuÄno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje najveÄje pristanišÄe v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter Äasopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistiÄna in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vkljuÄno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišÄa za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko uÄenje, mednarodne politiÄne konference in sreÄanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domaÄe turiste. V letu 2016 se je uvršÄalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvršÄena na Unescov seznam svetovne dedišÄine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središÄe z veÄ univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišÄi sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vkljuÄno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po veÄ gledališÄih in razliÄnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabavišÄna obmoÄja.
Hamburg in Hanzeatska mesta · Hamburg in Sveto rimsko cesarstvo ·
Hannover
Hannover je glavno in najveÄje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto najveÄje mesto NemÄije in tretje najveÄje mesto Severne NemÄije za Hamburgom in Bremnom.
Hannover in Hanzeatska mesta · Hannover in Sveto rimsko cesarstvo ·
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemšÄina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemšÄina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Hansa in Hanzeatska mesta · Hansa in Sveto rimsko cesarstvo ·
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je najveÄje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in Äetrto najveÄje mesto v NemÄiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Hanzeatska mesta in Köln · Köln in Sveto rimsko cesarstvo ·
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Hanzeatska mesta in Laba · Laba in Sveto rimsko cesarstvo ·
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo najveÄje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno veÄjih nemških pristanišÄ.
Hanzeatska mesta in Lübeck · Lübeck in Sveto rimsko cesarstvo ·
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo najveÄje mesto dežele Saška - Anhalt v NemÄiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Hanzeatska mesta in Magdeburg · Magdeburg in Sveto rimsko cesarstvo ·
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mŹnstÉr /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστĪ®ριον monastÄrion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v NemÄiji.
Hanzeatska mesta in Münster · Münster in Sveto rimsko cesarstvo ·
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje poreÄje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Hanzeatska mesta in Nizozemske dežele · Nizozemske dežele in Sveto rimsko cesarstvo ·
Paderborn
Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (NemÄija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.
Hanzeatska mesta in Paderborn · Paderborn in Sveto rimsko cesarstvo ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med NemÄijo na zahodu, Äeško in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Hanzeatska mesta in Poljska · Poljska in Sveto rimsko cesarstvo ·
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemšÄina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v NemÄiji.
Hanzeatska mesta in Quedlinburg · Quedlinburg in Sveto rimsko cesarstvo ·
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na obmoÄju današnje Belorusije, Litve, Poljske, veÄinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Hanzeatska mesta in Republika obeh narodov · Republika obeh narodov in Sveto rimsko cesarstvo ·
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilÄnejša nemška zvezna dežela.
Hanzeatska mesta in Saška · Saška in Sveto rimsko cesarstvo ·
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami NemÄije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Hanzeatska mesta in Severno morje · Severno morje in Sveto rimsko cesarstvo ·
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je najveÄje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v NemÄiji) in reÄno pristanišÄe na reki Odri.
Hanzeatska mesta in Vroclav · Sveto rimsko cesarstvo in Vroclav ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo imajo skupnega
- KakŔne so podobnosti med Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo
Primerjava med Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo
Hanzeatska mesta 80 odnose, medtem ko je Sveto rimsko cesarstvo 325. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 6.42% = 26 / (80 + 325).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Hanzeatska mesta in Sveto rimsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: