Stavoren

Stavoren (frizijsko: Starum (mestna frizijščina: Staveren) (nizozemsko in uradno: Stavoren in od leta 1930 do 1978 Staveren; Starumersk: Staveren), je mesto v občini Súdwest-Friesland. Do leta 2011 se je Starum nahajal v nekdanji občini Nijefurd. Mesto se nahaja na jugozahodnem koncu Frizije, s treh strani omejeno z vodo jezera Isel.

Kazalo

30 odnosi: Anglija, Švedska, Øresund, Bitka pri Warnsu, Država, Frizija, Frizijščina, Hansa, IJsselmeer, Karel V. Habsburški, Mestne pravice, Mesto, Nizozemščina, Nizozemska, Poštna številka v Sloveniji, Severno morje, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Srednji vek, Sveti Bonifacij, Vlie, 1061, 11. stoletje, 1385, 1525, 1580, 1930., 1978, 1996, 837.

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Stavoren in Anglija

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Stavoren in Švedska

Øresund

Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov.

Poglej Stavoren in Øresund

Bitka pri Warnsu

Bitka pri Warnsu je bila bitka med frizo-holandskimi vojnami med grofom Viljemom IV. Nizozemskim in Frizijci, ki je potekala 26.

Poglej Stavoren in Bitka pri Warnsu

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.

Poglej Stavoren in Država

Frizija

Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.

Poglej Stavoren in Frizija

Frizijščina

Frizijščina (Frysk) je skupina germanskih jezikov.

Poglej Stavoren in Frizijščina

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Poglej Stavoren in Hansa

IJsselmeer

Kopalna plaža na Markermeerju pri Hoornu Hindeloopen, pogled na IJsselmeer IJsselmeer (Eisselmeer, Ysselmeer; IJ je v nizozemščini poseben digraf, zato se tudi J piše z velikimi tiskanimi črkami) je največje jezero na Nizozemskem.

Poglej Stavoren in IJsselmeer

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Poglej Stavoren in Karel V. Habsburški

Mestne pravice

Listina z "mestnimi pravicami" Utrechta iz leta 1122 Viljem V. leta 1356 podelil mestne pravice Mestne pravice so bile v srednjeveški Evropi posebne pravice in privilegiji, ki so bili podeljeni kraju.

Poglej Stavoren in Mestne pravice

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Stavoren in Mesto

Nizozemščina

Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.

Poglej Stavoren in Nizozemščina

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Stavoren in Nizozemska

Poštna številka v Sloveniji

Poštna številka je znak, sestavljen iz števk, ki dopolnjuje oziroma nadomešča naziv organizacijske enote javnega poštnega omrežja.

Poglej Stavoren in Poštna številka v Sloveniji

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Stavoren in Severno morje

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Poglej Stavoren in Srednjeevropski čas

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Poglej Stavoren in Srednjeevropski poletni čas

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Stavoren in Srednji vek

Sveti Bonifacij

Bonifacij (675 – 5. junij 754), rojen v Creditonu v anglosaški Angliji, je bil vodilna oseba v anglosaški misiji v germanskih delih Frankovskega cesarstva v osmem stoletju.

Poglej Stavoren in Sveti Bonifacij

Vlie

Vlie ali Vliestroom je morska pot med nizozemskimi otoki Vlieland na jugozahodu in Terschelling na severovzhodu.

Poglej Stavoren in Vlie

1061

1061 (MLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Stavoren in 1061

11. stoletje

Poglej Stavoren in 11. stoletje

1385

1385 (MCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Stavoren in 1385

1525

1525 (MDXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Stavoren in 1525

1580

1580 (MDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Stavoren in 1580

1930.

1930. je četrto desetletje v 20. stoletju med letoma 1930 in 1939.

Poglej Stavoren in 1930.

1978

1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Stavoren in 1978

1996

1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Stavoren in 1996

837

837 (DCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Stavoren in 837

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti