Kazalo
16 odnosi: Domači konj, Fortifikacija, Francija, Frizija, Grofija Flandrija, Grofija Hainaut, Grofija Holandija, Križarske vojne, Nacionalizem, Opatija Egmond, Samostan, Stavoren, Viljem IV. Holandski, Zahodna Frizija, Zahodna Frizija (regija), Zuiderzee.
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Bitka pri Warnsu in Domači konj
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Bitka pri Warnsu in Fortifikacija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Bitka pri Warnsu in Francija
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Bitka pri Warnsu in Frizija
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Bitka pri Warnsu in Grofija Flandrija
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Bitka pri Warnsu in Grofija Hainaut
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Bitka pri Warnsu in Grofija Holandija
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Bitka pri Warnsu in Križarske vojne
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Bitka pri Warnsu in Nacionalizem
Opatija Egmond
Pogled na opatijo Egmond leta 2003. Pogled na opatijo Egmond, delo Claesa Dircksza van der Hecka leta 1638. Ruševine opatije Egmond, 1725 Osvetlitev iz Egmondovih evangelijev Sredi starega jarka stoji kip Lamorala, za njim pa se vidi protestantska cerkev, ki je bila zgrajena na ruševinah starega gradu Egmond.
Poglej Bitka pri Warnsu in Opatija Egmond
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Bitka pri Warnsu in Samostan
Stavoren
Stavoren (frizijsko: Starum (mestna frizijščina: Staveren) (nizozemsko in uradno: Stavoren in od leta 1930 do 1978 Staveren; Starumersk: Staveren), je mesto v občini Súdwest-Friesland. Do leta 2011 se je Starum nahajal v nekdanji občini Nijefurd. Mesto se nahaja na jugozahodnem koncu Frizije, s treh strani omejeno z vodo jezera Isel.
Poglej Bitka pri Warnsu in Stavoren
Viljem IV. Holandski
grof Holandski. v kovnici v Geertruidenbergu Viljem IV.
Poglej Bitka pri Warnsu in Viljem IV. Holandski
Zahodna Frizija
Naselitveno območje 'zahodnih Frizijcev', kjer je veljal Lex Frisionum (ca. 790) Zahodna Frizija je ime, s katerim zgodovinarji označujejo območje, ki so ga po frankovskem osvajanju Kraljevine Frizije v 8.
Poglej Bitka pri Warnsu in Zahodna Frizija
Zahodna Frizija (regija)
Sodobna regija Zahodna Frizija je poudarjena na zemljevidu Nizozemske Zahodna Frizija (zahodnofrizijsko West-Fryslân) je sodobna regija na severozahodu Nizozemske v provinci Severna Holandija.
Poglej Bitka pri Warnsu in Zahodna Frizija (regija)
Zuiderzee
Zuderzee Zuiderzee (nizozemsko: »Južno morje«) je bil plitek predel Severnega morja na severozahodu Nizozemske, ki se je raztezal okrog 100 km v notranjost dežele in je bil širok okrog 50 km.