Kazalo
70 odnosi: Alkmaar, Amsterdam, Arnulf Koroški, Španska inkvizicija, Švabska vojvodina, Barje, Batavska republika, Bizantinsko cesarstvo, Buržoazija, Burgundska Nizozemska, Delft, Ditrik III. Holandski, Evropa, Fernando Álvarez de Toledo, Fevd, Fevdalizem, Filip Dobri, Filip II. Španski, Flandrija, Frankovski jezik, Frankovsko cesarstvo, Frizija, Gent, Grof Holandski, Grofija Flandrija, Grofija Hainaut, Haag, Haarlem, Habsburška Nizozemska, Hamaland, Hansa, Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Holandija, Južna Holandija, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Karolingi, Knjižni jezik, Konrad II. Nemški, Kraljevina Združene Nizozemske, Leiden, Lotar I. Karolinški, Lotaringija, Ludvik Pobožni, Mozela, Nikogaršnje ozemlje, Nizozemska, ... Razširi indeks (20 več) »
Alkmaar
Alkmaar je mesto in občina v severnem delu Nizozemske, severno od Haarlema.
Poglej Grofija Holandija in Alkmaar
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Poglej Grofija Holandija in Amsterdam
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Grofija Holandija in Arnulf Koroški
Španska inkvizicija
Pedro Berruguete: ''Sveti Dominik predseduje auto-da-feju.'' (1475) Španska inkvizicija je bila inkvizicija, ki je delovala v Španiji pod nadzorstvom španskih kraljev.
Poglej Grofija Holandija in Španska inkvizicija
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Grofija Holandija in Švabska vojvodina
Barje
Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.
Poglej Grofija Holandija in Barje
Batavska republika
Lokacija Batavske republike Batavska republika je bila v letih 1795 do 1806 francoska sestrska država na tleh sedanje Nizozemske, oblikovana po vzoru Francoske prve republike.
Poglej Grofija Holandija in Batavska republika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Grofija Holandija in Bizantinsko cesarstvo
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Grofija Holandija in Buržoazija
Burgundska Nizozemska
V zgodovini Nizozemski dežel so bili Burgundska Nizozemska (francosko Pays-Bas bourguignons, nizozemsko Bourgondische Nederlanden, luksemburško Burgundeschen Nidderlanden, valonsko Bas Payis borguignons) številni cesarski in francoski fevdi, ki jim je vladala personalna unija Valois-Burgundija v obdobju od 1384 do 1482 in kasneje njihovi habsburški dediči.
Poglej Grofija Holandija in Burgundska Nizozemska
Delft
A 2018 map of Delft municipality. Delft je mesto in občina z okoli 100.000 prebivalci v pokrajini Južna Holandija na Nizozemskem.
Poglej Grofija Holandija in Delft
Ditrik III. Holandski
Ditrik III. (Teoderik) (okoli 982 To izhaja iz pisne navedbe, da je bil star dvanajst let, ko je bil njegov oče leta 993 umorjen (Rimana kronika Holandije I rr. 913-916 (p.). - 27. maj 1039Johannes de Beke, Necrologium Egmundanum ((ed.), Fontes Egmundenses, Utrecht, 1933, p. 107): Anno Domini MXXXIX tercius Theodericus Hollandie quartus comes obiit VI kal.
Poglej Grofija Holandija in Ditrik III. Holandski
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Grofija Holandija in Evropa
Fernando Álvarez de Toledo
Fernando Álvarez de Toledo, 3.
Poglej Grofija Holandija in Fernando Álvarez de Toledo
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Grofija Holandija in Fevd
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Grofija Holandija in Fevdalizem
Filip Dobri
Filip Dobri (znan tudi kot Filip III. Burgundski), vojvoda Burgundije, * 31. julij 1396, Dijon, Burgundija, † 15. junij 1467, Brugge, Flandrija.
Poglej Grofija Holandija in Filip Dobri
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Grofija Holandija in Filip II. Španski
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Grofija Holandija in Flandrija
Frankovski jezik
Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.
Poglej Grofija Holandija in Frankovski jezik
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Grofija Holandija in Frankovsko cesarstvo
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Grofija Holandija in Frizija
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Grofija Holandija in Gent
Grof Holandski
Grb grofov Holandskih Holandski grofje so vladali grofiji Holandiji v Nizozemskih deželah med 10.
Poglej Grofija Holandija in Grof Holandski
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Grofija Holandija in Grofija Flandrija
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Grofija Holandija in Grofija Hainaut
Haag
247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.
Poglej Grofija Holandija in Haag
Haarlem
Haarlem je mesto in občina na Nizozemskem.
Poglej Grofija Holandija in Haarlem
Habsburška Nizozemska
Habsburška Nizozemska, v latinščini imenovano Belgica, je skupno ime fevdov iz obdobja renesanse v Nizozemskih deželah v lasti Habsburške hiše Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Grofija Holandija in Habsburška Nizozemska
Hamaland
Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.
Poglej Grofija Holandija in Hamaland
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Grofija Holandija in Hansa
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Grofija Holandija in Henrik I. Nemški
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Grofija Holandija in Henrik II. Sveti
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Grofija Holandija in Henrik III. Nemški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Grofija Holandija in Henrik IV. Nemški
Holandija
Holandija ali Holandska je zgodovinska in kulturna dežela na zahodnem Nizozemskem.
Poglej Grofija Holandija in Holandija
Južna Holandija
Južna Holandija je pokrajina na Nizozemskem z več kot 3,7 milijona prebivalcev (podatek za oktober 2021) in z gostoto prebivalstva približno 1.473 prebivalcev na km2, zaradi česar je najbolj poseljena pokrajina v državi in eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu.
Poglej Grofija Holandija in Južna Holandija
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Grofija Holandija in Karel V. Habsburški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Grofija Holandija in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Grofija Holandija in Karolingi
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Grofija Holandija in Knjižni jezik
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Grofija Holandija in Konrad II. Nemški
Kraljevina Združene Nizozemske
Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.
Poglej Grofija Holandija in Kraljevina Združene Nizozemske
Leiden
Leiden je mesto in občina na Nizozemskem.
Poglej Grofija Holandija in Leiden
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Grofija Holandija in Lotar I. Karolinški
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Grofija Holandija in Lotaringija
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Grofija Holandija in Ludvik Pobožni
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Grofija Holandija in Mozela
Nikogaršnje ozemlje
Nikogaršnje ozemlje je del zemeljskega površja; kopnega, morja, reke ali jezera, ki ne pripada nobeni državi.
Poglej Grofija Holandija in Nikogaršnje ozemlje
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Grofija Holandija in Nizozemska
Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).
Poglej Grofija Holandija in Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.
Poglej Grofija Holandija in Nizozemska zlata doba
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Grofija Holandija in Nizozemske dežele
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Grofija Holandija in Oton III.
Pagus
Burgundski ''pagi'' v 9. stoletju Pagus (latinsko: pāgus), regija ali podregija, naziv, ki je primerljiv s sodobnim francoskim pays in španskim pago.
Poglej Grofija Holandija in Pagus
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Grofija Holandija in Plemenska vojvodina Saška
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Grofija Holandija in Reformacija
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Grofija Holandija in Republika Nizozemska
Rotterdam
Položaj občine Rotterdam Rotterdam je pristaniško mesto in občina v nizozemski provinci Južna Holandija.
Poglej Grofija Holandija in Rotterdam
Severna Holandija
Severna Holandija (nizozemsko Noord-Holland) je ena od dvanajstih provinc Nizozemske.
Poglej Grofija Holandija in Severna Holandija
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Grofija Holandija in Spodnja Lorena
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Grofija Holandija in Sveto rimsko cesarstvo
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Grofija Holandija in Vazal
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Grofija Holandija in Vikingi
Viljem I. Oranski
Viljem I. Oranski, imenovan Molčeči (nizozemsko: Willem van Oranje, Willem de Zwijger), grof Nassavsko-Dillenburški, knez Oranski, * 24. april 1533, Dillenburg, † 10. julij 1584, Delft.
Poglej Grofija Holandija in Viljem I. Oranski
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Grofija Holandija in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Grofija Holandija in Vojvodina Brabant
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Grofija Holandija in Vojvodina Burgundija
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Grofija Holandija in Vzhodnofrankovska država
Zelandija, Nizozemska
za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.
Poglej Grofija Holandija in Zelandija, Nizozemska