Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Halkedon

Index Halkedon

Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.

44 odnosi: Aleksej I. Komnen, Anatolija, Antična Šparta, Apolon, Arijan, Arijanstvo, Atika, İstanbul (provinca), Belizar, Bitinija, Bizanc, Bospor, Carigrad, Darej I., Ekumenski koncil, Feničani, Grad Joros, Herodot, Jezus Kristus, Julijan Odpadnik, Kalcedon, Kalcedonski koncil, Konstantinopel, Kozrav II., Ksenofont, Ksenokrat, Manihejstvo, Marmarsko morje, Megara, Mitridat VI. Pontski, Monofizitizem, Obleganje Konstantinopla (626), Obleganje Konstantinopla (674-678), Orhan I., Osmansko cesarstvo, Pitija, Plinij starejši, Pontonski most, Predkalcedonske cerkve, Satrap, Skiti, Strabon, Velika shizma, Zevs.

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Novo!!: Halkedon in Aleksej I. Komnen · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Novo!!: Halkedon in Anatolija · Poglej več »

Antična Šparta

Antična Šparta (dorsko Σπάρτα Sparta, atiško Σπάρτη Sparti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων Lakedamonija ali Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.

Novo!!: Halkedon in Antična Šparta · Poglej več »

Apolon

Apolon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je v grški mitologiji Zevsov in Letin sin ter Artemidin brat dvojček; bog svetlobe, pomladi, moralne čistoče in umetnosti, predvsem glasbe.

Novo!!: Halkedon in Apolon · Poglej več »

Arijan

Arijan iz Nikomedije (starogrški zgodovinar in filozof ter senator Rimskega imperija, * ok. 86/89, Nikomedeja, Bitinija, † po 146/160, Atene. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o Aleksandru Velikem.

Novo!!: Halkedon in Arijan · Poglej več »

Arijanstvo

Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.

Novo!!: Halkedon in Arijanstvo · Poglej več »

Atika

Lega Atike v Grčiji Atika je pokrajina in okrožje v Grčiji.

Novo!!: Halkedon in Atika · Poglej več »

İstanbul (provinca)

Provinca Istanbul je provinca ki se nahaja v severozahodni Turčiji.

Novo!!: Halkedon in İstanbul (provinca) · Poglej več »

Belizar

Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.

Novo!!: Halkedon in Belizar · Poglej več »

Bitinija

Bitinija (grško: Bithynía, perzijsko بیتینی: Bikini, latinsko Bithynia, turško Bitinya) je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Novo!!: Halkedon in Bitinija · Poglej več »

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Novo!!: Halkedon in Bizanc · Poglej več »

Bospor

Bospor (/ ˈbɒspərəs /) (starogrško Βόσπορος Bosporos; turško İstanbul Boğazı - Istanbulski preliv) je ozka, naravna vrzel in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Novo!!: Halkedon in Bospor · Poglej več »

Carigrad

Carigrad (turško: İstanbul), v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Novo!!: Halkedon in Carigrad · Poglej več »

Darej I.

Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.

Novo!!: Halkedon in Darej I. · Poglej več »

Ekumenski koncil

Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.

Novo!!: Halkedon in Ekumenski koncil · Poglej več »

Feničani

Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.

Novo!!: Halkedon in Feničani · Poglej več »

Grad Joros

Grad Joros (turško: Yoros kalesi) je bizantinski grad v razvalinah ob sotočju Bosporja in Črnega morja, severno od Józuetovega hriba, v Carigradu v Turčiji.

Novo!!: Halkedon in Grad Joros · Poglej več »

Herodot

Heródot (Heródotos), starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.

Novo!!: Halkedon in Herodot · Poglej več »

Jezus Kristus

Jézus ali Jézus Krístus, (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš iz hebrejščine in grščine (Maziljeni) tudi Jézus iz Názareta ali Jezus Nazaréčan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * med 7 in 1 pr. n. št., Judeja, † med 30 in 33, Judeja (po krščanski tradiciji * 25. decembra 1, Betlehem, Judeja, † 7. april 33, Jeruzalem, Judeja) Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (po Kr. ali n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.

Novo!!: Halkedon in Jezus Kristus · Poglej več »

Julijan Odpadnik

Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26. junij 363, Maranga ob Tigrisu, Mezopotamija.

Novo!!: Halkedon in Julijan Odpadnik · Poglej več »

Kalcedon

Kalcedon je mineral, kriptokristal, ki je nastal z medsebojnim vraščanjem kristalov minerala kamene strele in moganita.

Novo!!: Halkedon in Kalcedon · Poglej več »

Kalcedonski koncil

Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Sprejeli so tudi kalcedonsko veroizpoved. Tega koncila (in naslednjih) ne sprejema Koptska Cerkev, ki jo zaradi tega imenujemo tudi Predkalcedonska Cerkev in ima sedež v Aleksandriji.

Novo!!: Halkedon in Kalcedonski koncil · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Halkedon in Konstantinopel · Poglej več »

Kozrav II.

Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.

Novo!!: Halkedon in Kozrav II. · Poglej več »

Ksenofont

Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofon), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr. n. št., Antični Korint, Grčija.

Novo!!: Halkedon in Ksenofont · Poglej več »

Ksenokrat

Ksenokrat (starogrški filozof, matematik in voditelj Akademije, * 396/5 pr. n. št., Halkedon, † 314/3 pr.n.št, Atene. Poskušal je uskladiti Platonovo filozofijo s filozofijo Pitagore. Bil je drugi voditelj Akademije, za Spevzipom. Kot za ostale predstavnike starejše Akademije so njegova dela ohranjena zgolj fragmentarno, zato je njegovo verzijo platonizma mogoče rekonstruirati zgolj okvirno.

Novo!!: Halkedon in Ksenokrat · Poglej več »

Manihejstvo

Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.

Novo!!: Halkedon in Manihejstvo · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. Kategorija:Morja Kategorija:Sredozemlje.

Novo!!: Halkedon in Marmarsko morje · Poglej več »

Megara

Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.

Novo!!: Halkedon in Megara · Poglej več »

Mitridat VI. Pontski

Mítridat VI.

Novo!!: Halkedon in Mitridat VI. Pontski · Poglej več »

Monofizitizem

Monofizitizem je bilo krščansko kristološko gledanje (z vidika katoliške, pravoslavne in protestantskih Cerkva herezija), ki se je razvilo v okviru aleksandrijske šole v poznem 4.

Novo!!: Halkedon in Monofizitizem · Poglej več »

Obleganje Konstantinopla (626)

Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.

Novo!!: Halkedon in Obleganje Konstantinopla (626) · Poglej več »

Obleganje Konstantinopla (674-678)

Teodozijevo obzidje Prvo arabsko obleganje Konstantinopla (674–678), velik spopad med Bizantinskim cesarstvom in Umajadskim kalifatom v nizu bizantinsko arabskih vojn in eden od številnih prekusov konstantinopelskega obrambnega sistema.

Novo!!: Halkedon in Obleganje Konstantinopla (674-678) · Poglej več »

Orhan I.

Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1360 ali 1362, Bursa.

Novo!!: Halkedon in Orhan I. · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (osmansko turško:دولتِ عَليه عُثمانيه, Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Halkedon in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Pitija

Johna Collierja iz leta 1891. Na sliki je vidna lovorjeva vejica in posoda z vodo. Pitija v grški mitologiji velja za svečenico, ki je prerokovala v Apolonovem templju v Delfih.

Novo!!: Halkedon in Pitija · Poglej več »

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Novo!!: Halkedon in Plinij starejši · Poglej več »

Pontonski most

Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.

Novo!!: Halkedon in Pontonski most · Poglej več »

Predkalcedonske cerkve

Oznaka Predkalcedonske cerkve (ali tudi Orientalske pravoslavne cerkve) pomeni skupino krščanskih cerkva, ki priznavajo samo prve tri ekumenske koncile, zavračajo pa sklepe četrtega - Kalcedonskaga koncila, zlasti doktrino, da ima Jezus dve naravi: božjo in človeško.

Novo!!: Halkedon in Predkalcedonske cerkve · Poglej več »

Satrap

Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.

Novo!!: Halkedon in Satrap · Poglej več »

Skiti

Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.

Novo!!: Halkedon in Skiti · Poglej več »

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Novo!!: Halkedon in Strabon · Poglej več »

Velika shizma

Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.

Novo!!: Halkedon in Velika shizma · Poglej več »

Zevs

Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.

Novo!!: Halkedon in Zevs · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »