Kazalo
84 odnosi: Ambrogio Spinola, Šlezija, Šmalkaldenska vojna, Šmalkaldenska zveza, Švedska, Češka (zgodovinska dežela), Bavarska, Beneška republika, Bitka na Beli gori, Bitka pri Breitenfeldu (1631), Brandenburg (volilna kneževina), Danska, Družina Gonzaga, Ferdinand II. Habsburški, Fevd, Flandrija, Francis Bacon, Frankfurt ob Majni, Gabriel Bethlen, Grad Heidelberg, Gustav II. Adolf, Haag, Habsburška monarhija, Habsburžani, Heidelberg, Heilbronn, Henrik IV. Francoski, Husiti, Jakob I. Angleški, Johann T’Serclaes, grof Tilly, Jurij I. Rakoczi, Kalvinizem, Karlov most, Katolištvo, Knjižnica Palatina, Heidelberg, Kronogram, Linz, Lužica, Ludvik XIII. Francoski, Luteranstvo, Mainz, Majestetsko pismo, Maksimilijan I. Bavarski, Mannheim, Matija Habsburški, Mavricij Oranski, München, Metz, Moravska, Mulhouse, ... Razširi indeks (34 več) »
Ambrogio Spinola
Ambrogio Spinola, 1.
Poglej Friderik V. Pfalški in Ambrogio Spinola
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Friderik V. Pfalški in Šlezija
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Poglej Friderik V. Pfalški in Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska zveza
Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.
Poglej Friderik V. Pfalški in Šmalkaldenska zveza
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Friderik V. Pfalški in Švedska
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Friderik V. Pfalški in Češka (zgodovinska dežela)
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Friderik V. Pfalški in Bavarska
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Friderik V. Pfalški in Beneška republika
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Poglej Friderik V. Pfalški in Bitka na Beli gori
Bitka pri Breitenfeldu (1631)
Bitka pri Breitenfeldu je potekala 17. septembra 1631 med katoliško (cesarsko) in protestantsko (švedsko-saško) armado.
Poglej Friderik V. Pfalški in Bitka pri Breitenfeldu (1631)
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Friderik V. Pfalški in Brandenburg (volilna kneževina)
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Friderik V. Pfalški in Danska
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Poglej Friderik V. Pfalški in Družina Gonzaga
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Friderik V. Pfalški in Ferdinand II. Habsburški
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Friderik V. Pfalški in Fevd
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Friderik V. Pfalški in Flandrija
Francis Bacon
Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.
Poglej Friderik V. Pfalški in Francis Bacon
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Friderik V. Pfalški in Frankfurt ob Majni
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Friderik V. Pfalški in Gabriel Bethlen
Grad Heidelberg
Grad Heidelberg je ena izmed najbolj znanih nemških ruševin in znamenitost mesta Heidelberg.
Poglej Friderik V. Pfalški in Grad Heidelberg
Gustav II. Adolf
Gustav II.
Poglej Friderik V. Pfalški in Gustav II. Adolf
Haag
247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.
Poglej Friderik V. Pfalški in Haag
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Friderik V. Pfalški in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Friderik V. Pfalški in Habsburžani
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Friderik V. Pfalški in Heidelberg
Heilbronn
Lega mesta v Nemčiji Heilbronn je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Friderik V. Pfalški in Heilbronn
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Friderik V. Pfalški in Henrik IV. Francoski
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Friderik V. Pfalški in Husiti
Jakob I. Angleški
Jakob, kralj Anglije kot Jakob I. in kralj Škotske kot Jakob VI., * 19. junij, 1566, † 27. marec, 1625 Jakob je bil sin kraljice Marije Škotske in Henrika Stuarta, lorda Darnleya ter prapravnuk irskega lorda in angleškega kralja Henrika VII., zato je kasneje nasledil vse tri prestole - Angleškega, Irskega in Škotskega.
Poglej Friderik V. Pfalški in Jakob I. Angleški
Johann T’Serclaes, grof Tilly
Münchnu Tillyjev kip v Altöttingu Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju ''grof Tilly'' na portretu Nicolaasa van der Horsta Johann T'Serclaes, grof Tilly, generalfeldmaršal, * februar 1559, grad Tilly v vojvodini Brabant, † 30. april 1632, Ingolstadt, v tridesetletni vojni poveljnik vojske katoliške lige.
Poglej Friderik V. Pfalški in Johann T’Serclaes, grof Tilly
Jurij I. Rakoczi
Jurij I. Rákóczi (madžarsko I. Rákóczi György), transilvanski knez, * 8. junij 1593, Szerencs, 11. oktober 1648, Gyulafehérvár.
Poglej Friderik V. Pfalški in Jurij I. Rakoczi
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Friderik V. Pfalški in Kalvinizem
Karlov most
Karlov most (češko Karlův most) je znan zgodovinski most čez reko Vltavo v Pragi, Češka.
Poglej Friderik V. Pfalški in Karlov most
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Friderik V. Pfalški in Katolištvo
Knjižnica Palatina, Heidelberg
Notranjost cerkve Sv. Duha ''Codex Manesse'': izdelal Konrads von Altstetten Friderik II., Sveti rimski cesar v knjigi ''De arte venandi cum avibus'' (''Über die Kunst, mit Vögeln zu jagen'') Bibliotheca Palatina v Heidelbergu je bila ena najpomembnejših nemških renesančnih knjižnic z obsežnimi zbirkami srednjeveških rokopisov in zgodnjih tiskanih (inkunabul).
Poglej Friderik V. Pfalški in Knjižnica Palatina, Heidelberg
Kronogram
cerkvi sv. Mihaela v Pišecah Kronogram (grško chronos – čas, gramma – črka) je napis, katerega določene črke so poudarjene in tvorijo letnico nekega dogodka ali pa postavitve spomenika.
Poglej Friderik V. Pfalški in Kronogram
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Friderik V. Pfalški in Linz
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Friderik V. Pfalški in Lužica
Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XIII., kralj Francije in Navarre, * 27. september 1601, Fontainebleau, † 14. maj 1643, Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Friderik V. Pfalški in Ludvik XIII. Francoski
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Friderik V. Pfalški in Luteranstvo
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Friderik V. Pfalški in Mainz
Majestetsko pismo
Majestetsko pismo Majestetsko pismo je listina, s katero je cesar Rudolf II. Habsburški leta 1609 zajamčil versko svobodo češkim luterancem, češkim stanovom pa je hkrati izročil v upravo praško univerzo.
Poglej Friderik V. Pfalški in Majestetsko pismo
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Friderik V. Pfalški in Maksimilijan I. Bavarski
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Friderik V. Pfalški in Mannheim
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Friderik V. Pfalški in Matija Habsburški
Mavricij Oranski
Mavricij Oranski (nizozemsko: Maurits van Oranje), grof Nassavski, knez Oranski (od 1618), * 13. november 1567, Dillenburg, † 23. april 1625, Haag.
Poglej Friderik V. Pfalški in Mavricij Oranski
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Friderik V. Pfalški in München
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Friderik V. Pfalški in Metz
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Friderik V. Pfalški in Moravska
Mulhouse
Mulhouse (alzaško Milhüsa, nemško Mülhausen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Haut-Rhin.
Poglej Friderik V. Pfalški in Mulhouse
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Friderik V. Pfalški in Nürnberg
Neckar
Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.
Poglej Friderik V. Pfalški in Neckar
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609) je bojevanje nizozemskih provinc za osvoboditev izpod španske nadoblasti v letih 1568-1609.
Poglej Friderik V. Pfalški in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648) je bojevanje med Španijo in Republiko Nizozemsko, ki se je po koncu dvanajstletnega premirja (1609-1621) nadaljevalo in je časovno sovpadalo s tridesetletno vojno (1618 - 1648) v Evropi.
Poglej Friderik V. Pfalški in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Friderik V. Pfalški in Palatin (naziv)
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Friderik V. Pfalški in Palatinat
Papež Gregor XV.
Papež Gregor XV. (rojen kot Alessandro Ludovisi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. januar 1554, Bologna, † 8. julij 1623.
Poglej Friderik V. Pfalški in Papež Gregor XV.
Plzen
Plzen je mesto na zahodu Češke, sedež plzenskega okraja.
Poglej Friderik V. Pfalški in Plzen
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Friderik V. Pfalški in Praga
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Friderik V. Pfalški in Protestantizem
Red podvezice
Red podvezice Red podvezice (izvirno angleško The Most Noble Order of the Garter) je angleški viteški red, ki je omejen na suverena, valižanskega princa in na največ 24 drugih članov, ki jih imenuje suveren.
Poglej Friderik V. Pfalški in Red podvezice
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Friderik V. Pfalški in Regensburg
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Friderik V. Pfalški in Ren
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Friderik V. Pfalški in Republika Nizozemska
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Friderik V. Pfalški in Rim
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Friderik V. Pfalški in Rudolf II. Habsburški
Sedan
Sedan je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Ardeni.
Poglej Friderik V. Pfalški in Sedan
Stolnica svetega Vida, Praga
Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.
Poglej Friderik V. Pfalški in Stolnica svetega Vida, Praga
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Friderik V. Pfalški in Sveto rimsko cesarstvo
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Poglej Friderik V. Pfalški in Univerza v Heidelbergu
Usedom
Szczecinskega zaliva z otokoma Usedom in Wollin Usedom je otok v Baltskem morju.
Poglej Friderik V. Pfalški in Usedom
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Friderik V. Pfalški in Vestfalski mir
Viljem I. Oranski
Viljem I. Oranski, imenovan Molčeči (nizozemsko: Willem van Oranje, Willem de Zwijger), grof Nassavsko-Dillenburški, knez Oranski, * 24. april 1533, Dillenburg, † 10. julij 1584, Delft.
Poglej Friderik V. Pfalški in Viljem I. Oranski
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Friderik V. Pfalški in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Friderik V. Pfalški in Vojvodina Bavarska
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Friderik V. Pfalški in Volilna kneževina
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Friderik V. Pfalški in Volilni knez
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Friderik V. Pfalški in Vroclav
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Friderik V. Pfalški in Wittelsbachi
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Friderik V. Pfalški in Zgornja Avstrija
1596
1596 (MDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Friderik V. Pfalški in 1596
1632
1632 (MDCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Friderik V. Pfalški in 1632
26. avgust
26.
Poglej Friderik V. Pfalški in 26. avgust
29. november
29.
Poglej Friderik V. Pfalški in 29. november
Prav tako znan kot Zimski kralj.