Kazalo
40 odnosi: Alba Iulia, Štefan Bočkaj, Ónod, Bitka na Beli gori, Bratislava, Brno, Debrecen, Dunaj, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Gabriel Bethlen, Habsburžani, Kalvinizem, Kneževina Transilvanija, Košice, Komitat, Kozaki, Kristina Švedska Katoliška, Linz, Ludvik XIII. Francoski, Miškolc, Oradea, Osmansko cesarstvo, Palatin (naziv), Praga, Prešovski okraj, Protestantizem, Rembrandt, Sárospatak, Sighișoara, Sigismund III. Poljski, Slovaška, Szerencs, Transilvanija, Trnava, Vestfalski mir, 11. oktober, 1593, 1648, 8. junij.
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Alba Iulia
Štefan Bočkaj
Kip Štefana Bočkaja v Budimpešti Štefan Bočkaj (Bocskai ali Bocskay), knez Transilvanije in Ogrske leta 1605 in 1606, * 1.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Štefan Bočkaj
Ónod
Ónod je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Miskolci Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Ónod
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Bitka na Beli gori
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Bratislava
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Brno
Debrecen
Debrecen (v slovenščini pred 1991 znan tudi kot Debrecin) je z dobrimi 200.000 prebivalci drugo ali tretje največje mesto (po številu prebivlastva se na 2. oz. 3. mestu izmenjuje z Miškolcem) in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Debreceni Županije Hajdú-Bihar.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Debrecen
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Dunaj
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Ferdinand III. Habsburški
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Gabriel Bethlen
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Habsburžani
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Kalvinizem
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Kneževina Transilvanija
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Košice
Komitat
Ogrski komitati okoli leta 1880 Komitat ali županija (– podjetje, skupina; srednjeveškolatinsko – grofija, grofstvo;;;; ali grajska župa – var.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Komitat
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Kozaki
Kristina Švedska Katoliška
Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Kristina Švedska Katoliška
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Linz
Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XIII., kralj Francije in Navarre, * 27. september 1601, Fontainebleau, † 14. maj 1643, Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Ludvik XIII. Francoski
Miškolc
Miškolc (madžarsko Miskolc) je četrto največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Miskolci Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Miškolc
Oradea
Oradea (Nagyvárad,; starinsko slovensko Veliki Varadin) je mesto z okoli 200.000 prebivalci v severozahodni Romuniji, upravni sedež okrožja Bihor.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Oradea
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Osmansko cesarstvo
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Palatin (naziv)
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Praga
Prešovski okraj
Prešovski okraj (Prešovský kraj Пряшівський край) je upravna enota (okraj) najvišje ravni upravne delitve Slovaške.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Prešovski okraj
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Protestantizem
Rembrandt
Rembrandt Harmenszoon van Rijn, holandski slikar in grafik, * 15. julij 1606 v Leidnu, † 4. oktober 1669, Amsterdam.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Rembrandt
Sárospatak
Sárospatak (nemško: Potok am Bodroch) (slovensko: Blatni Potok) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Sárospataki Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Sárospatak
Sighișoara
Sighișoara (nemško Schäßburg, madžarsko Segesvár, latinsko Castrum Sex) je mesto ob reki Târnava Mare v okrožju Mureș v Romuniji, v zgodovinski regiji Transilvanija.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Sighișoara
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Sigismund III. Poljski
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Slovaška
Szerencs
Szerencs je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Szerencsi Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Szerencs
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Transilvanija
Trnava
Mestni stolp na vogalu Trga sv. trojice Trnava (Tyrnau; Nagyszombat) je eno najstarejših slovaških mest.
Poglej Jurij I. Rakoczi in Trnava
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Jurij I. Rakoczi in Vestfalski mir
11. oktober
11.
Poglej Jurij I. Rakoczi in 11. oktober
1593
1593 (MDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jurij I. Rakoczi in 1593
1648
1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jurij I. Rakoczi in 1648
8. junij
8.
Poglej Jurij I. Rakoczi in 8. junij