Hitreje kot brskalnik!
32 odnosi: Alexander Dalgarno, Atom, Atomsko jedro, Bohrov model atoma, Clinton Joseph Davisson, Douglas Rayner Hartree, Energijski nivo, Enrico Fermi, Fizika, George Paget Thomson, Harrie Stewart Wilson Massey, Jedrska fizika, Johannes Rydberg, John Clarke Slater, John Dalton, Joseph John Thomson, Joseph von Fraunhofer, Kemija, Max Born, Michael John Seaton, Molekula, Nevill Francis Mott, Niels Henrik David Bohr, Para, Plin, Ratko Janev, Sopomenka, Spekter, Spektralna črta, Trdnina, Valovna dolžina, Vladimir Aleksandrovič Fok.
Alexander Dalgarno
Alexander Dalgarno, angleški fizik in astrofizik, * 5. januar 1928, London, Anglija, Združeno kraljestvo, † 9. april 2015.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Alexander Dalgarno · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Atom · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Atomsko jedro · Poglej več »
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Bohrov model atoma · Poglej več »
Clinton Joseph Davisson
Clinton Joseph Davisson, ameriški fizik, * 22. oktober 1881, Bloomington, Illinois, ZDA, † 1. februar 1958, Shawangunk Ridge, New York, ZDA.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Clinton Joseph Davisson · Poglej več »
Douglas Rayner Hartree
Muzeju znanosti in industrije v Manchestru. Douglas Rayner Hartree, FRS, angleški matematik in fizik, * 27. marec 1897, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 12. februar 1958, Cambridge.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Douglas Rayner Hartree · Poglej več »
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Energijski nivo · Poglej več »
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Enrico Fermi · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Fizika · Poglej več »
George Paget Thomson
Sir George Paget Thomson, FRS, angleški fizik, * 3. maj 1892, Cambridge, † 10. september 1975.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in George Paget Thomson · Poglej več »
Harrie Stewart Wilson Massey
Sir Harrie Stewart Wilson Massey, avstralski fizik, * 16. maj 1908, † 27. november 1983.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Harrie Stewart Wilson Massey · Poglej več »
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Jedrska fizika · Poglej več »
Johannes Rydberg
Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Johannes Rydberg · Poglej več »
John Clarke Slater
John Clarke Slater, ameriški fizik in kemik, * 22. december 1900, Oak Park, Illinois, ZDA, † 25. julij 1976, Sanibel Island, Florida, ZDA.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in John Clarke Slater · Poglej več »
John Dalton
John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in John Dalton · Poglej več »
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Joseph John Thomson · Poglej več »
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Joseph von Fraunhofer · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Kemija · Poglej več »
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Max Born · Poglej več »
Michael John Seaton
Michael John Seaton, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 16. januar 1923, Bristol, † 29. maj 2007.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Michael John Seaton · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Molekula · Poglej več »
Nevill Francis Mott
Sir Nevill Francis Mott, FRS, angleški fizik, * 30. september 1905, Leeds, Anglija, † 8. avgust 1996, Milton Keynes, Buckinghamshire, Anglija.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Nevill Francis Mott · Poglej več »
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Para · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Plin · Poglej več »
Ratko Janev
Ratko Janev, jugoslovanski in srbski atomski fizik, * 30. marec 1939, Sveti Vrač, † 31. december 2019, Beograd.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Ratko Janev · Poglej več »
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Sopomenka · Poglej več »
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Spekter · Poglej več »
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Spektralna črta · Poglej več »
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Trdnina · Poglej več »
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Valovna dolžina · Poglej več »
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Atomska, molekulska in optična fizika in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »
Preusmerja sem:
Atomska fizika, Atomska in molekularna fizika, Atomska in molekulska fizika.
