Kazalo
56 odnosi: Alemani, Alpe, Augsburški verski mir, Španska nasledstvena vojna, Švabska, Črno morje, Baden-Württemberg, Bodensko jezero, Cambodunum, Cerkev sv. Lovrenca, Kempten, Donava, Druga svetovna vojna, Dvanajst členov, Franki, Grad Neuschwanstein, Hildegarda Vinzgauska, Jakobova pot, Jezero, Kamena doba, Karel Veliki, Kelti, Kempten, Knežja rezidenca, Kempten, Lech (reka), Ledena doba, Limes, Lindau, Memmingen, Mezozoik, Močvirje, Morena, Napoleon Bonaparte, Oberstdorf, Ocean Tetida, Odoaker, Ottobeuren, Povodje, Reformacija, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Ren, Renski ledenik, Retija, Rimska cesta, Samostan Ottobeuren, Sedimentne kamnine, Severno morje, Soteska, Staufovci, Strabon, Svebi, ... Razširi indeks (6 več) »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Allgäu in Alemani
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Allgäu in Alpe
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Poglej Allgäu in Augsburški verski mir
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Allgäu in Španska nasledstvena vojna
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Allgäu in Švabska
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Allgäu in Črno morje
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Allgäu in Baden-Württemberg
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Allgäu in Bodensko jezero
Cambodunum
Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu.
Poglej Allgäu in Cambodunum
Cerkev sv. Lovrenca, Kempten
Katoliška župnijska cerkev in bazilika sv.
Poglej Allgäu in Cerkev sv. Lovrenca, Kempten
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Allgäu in Donava
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Allgäu in Druga svetovna vojna
Dvanajst členov
Dvanajst členov (nem. Zwölf Artikel) je bilo del kmečkih zahtev Švabski ligi med nemško kmečko vojno leta 1525.
Poglej Allgäu in Dvanajst členov
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Allgäu in Franki
Grad Neuschwanstein
Grad Neuschwanstein (nemško Schloss Neuschwanstein, izgovarjava, južno bavarsko Schloss Neischwanstoa) je neoromanska palača iz 19.
Poglej Allgäu in Grad Neuschwanstein
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Poglej Allgäu in Hildegarda Vinzgauska
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Poglej Allgäu in Jakobova pot
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Allgäu in Jezero
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Allgäu in Kamena doba
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Allgäu in Karel Veliki
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Allgäu in Kelti
Kempten
Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Allgäu in Kempten
Knežja rezidenca, Kempten
Rezidenca s strukturno povezano kolegijsko cerkvijo sv. Lovrenca v knežjem mestu Pogled na jugozahodni kotni stolp Knežja rezidenca v Kemptenu (Allgäu) je prvi monumentalni samostanski kompleks, ki je bil zgrajen v Nemčiji po tridesetletni vojni.
Poglej Allgäu in Knežja rezidenca, Kempten
Lech (reka)
Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).
Poglej Allgäu in Lech (reka)
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Allgäu in Ledena doba
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Allgäu in Limes
Lindau
Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Allgäu in Lindau
Memmingen
Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.
Poglej Allgäu in Memmingen
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Allgäu in Mezozoik
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Allgäu in Močvirje
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Allgäu in Morena
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Allgäu in Napoleon Bonaparte
Oberstdorf
Panoramski posnetek Oberstdorf je največje zimsko-športno središče in naselje v južnem delu Nemčije.
Poglej Allgäu in Oberstdorf
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Allgäu in Ocean Tetida
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Allgäu in Odoaker
Ottobeuren
Ottobeuren je trg na zgornješvabskem okrožju Unterallgäu na Bavarskem in sedež upravne skupnosti Ottobeuren, ki vključuje tudi skupnosti Böhen in Hawangen.
Poglej Allgäu in Ottobeuren
Povodje
Povódje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje.
Poglej Allgäu in Povodje
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Allgäu in Reformacija
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Allgäu in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Allgäu in Ren
Renski ledenik
Iztoki iz Renskega ledenika med riško hladno dobo z izvirnim sistemom reke Donave je bilo blokirano Renski ledenik, znan tudi kot ledenik Ren-Linth, je bil ledenik v Appenzelskih Alpah, ki je močno vplival na topografijo vzhodne švicarske planote in zgornje Švabske (Nemčija) daleč severno od Bodenskega jezera.
Poglej Allgäu in Renski ledenik
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Allgäu in Retija
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Allgäu in Rimska cesta
Samostan Ottobeuren
Samostan Ottobeuren je benediktinska opatija v kraju Ottobeuren na Zgornjem Švabskem.
Poglej Allgäu in Samostan Ottobeuren
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Allgäu in Sedimentne kamnine
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Allgäu in Severno morje
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Allgäu in Soteska
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Allgäu in Staufovci
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Allgäu in Strabon
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Allgäu in Svebi
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Allgäu in Svobodno cesarsko mesto
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Allgäu in Tiberij
Via Claudia Augusta
Sodobna kopija rimskega miljnika na Vii Claudii pri Unterdiessenu, Bavarska Oznaka na obnovljenem delu ceste pri Unterdiessenu, Bavarska Via Claudia Augusta je starodavna rimska cesta, ki je preko alpskih prelazov Reschen in Fern povezovala dolino reke Pad z glavnim mestom rimske province Retije Augusto Vindelicorum, sedanjim Augsburgom.
Poglej Allgäu in Via Claudia Augusta
Villa rustica
Villa rustica je bila v antičnem Rimu podeželska pristava.
Poglej Allgäu in Villa rustica
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Allgäu in Zgornja Švabska
Zgornješvabska baročna cesta
Zgornješvabska baročna cesta (Oberschwäbische Barockstraße) je turistična tematska pot po Zgornji Švabski, ki sledi temam »narava, kultura, barok«.
Poglej Allgäu in Zgornješvabska baročna cesta