Hitreje kot brskalnik!
251 odnosi: Adiža, Ala, Alojz Prašnikar, Apno, Avstrijsko-pruska vojna, Avstro-Ogrska, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Železniška postaja Divača, Železniška postaja Grosuplje, Železniška postaja Imeno, Železniška postaja Kočevje, Železniška postaja Koper, Železniška postaja Ljubljana Šiška, Železniška postaja Maribor Studenci, Železniška postaja Mirna Peč, Železniška postaja Novo mesto, Železniška postaja Sevnica, Železniška postaja Tržišče, Železniška postaja Trebnje, Železniška postaja Višnja Gora, Železniška postaja Zidani Most, Železniška proga Čedad–Kobarid, Železniška proga Brezovica–Vrhnika, Železniška proga Grosuplje–Kočevje, Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m., Železniška proga Novo mesto–Straža, Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m., Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče, Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze, Železniško postajališče Prešnica, Železnica v Sloveniji, Čakovec, Bajánsenye, Beljak, Benečija, Benetke, Blatno jezero, Boč, Bohinjska proga, Bolzano, Borza, Brežice, Bubnjarci, Budimpešta, Buzet, Celje, Celovec, Cement, Dalmacija, ..., Divača, Dolina Glinščice, Donava, Druga svetovna vojna, Dualizem, Dutovlje, Enosmerni električni tok, Gorenjska, Gorica, Gornji Dolič, Gradec, Grobelno, Hodoš, Hrpelje, Hrvaška, Huda luknja, Innsbruck, Istra, Italija, Janez Drnovšek, Ježica, Jesenice, Josip Broz - Tito, Južna železnica, Kamniška Bistrica, Kamnik, Kanfanar, Karlovec, Knin, Košice, Koper, Kranjski deželni zbor, Krapina, Kras (območje), Kreplje, Krmelj, Kumrovec, Les, Lesce, Ljubljana, Lombardija, Lovro Toman, Luka Koper, Lupoglav, Matulji, Medvode, Meso, Metlika, Mihael Vošnjak, Mirna, Mirovna pogodba z Italijo (1947), Mleko, Murska Sobota, Odtisoček, Ogulin, Hrvaška, Opčine, Ortnek, Otiški Vrh, Otoče, Otovec, Ozalj, Pazin, Perutnina, Piemont, Pionirska proga, Pivka, Planica, Poljčane, Porečanka, Postojna, Pragersko, Predor, Prva svetovna vojna, Puconci, Pulj, Pustriška dolina, Raša, Radeče, Radovljica, Reka, Hrvaška, Rodik, Rogatec, Rovinj, Sadje, Sava, Sava Dolinka, Savski Marof, Sežana, Semič, Sevnica, Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji, Sisek, Slovenija, Slovenske železnice, Smodnik, Soča, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sotla, Stranje, Svobodno tržaško ozemlje, Tirolska, Trbiž, Trst, Velika Kaniža, Velike Lašče, Viadukt Velika Loka, Viktor Orbán, Vlak, Volt, Vuzenica, Zagreb, Zalalövő, Zelenjava, 1. april, 1. julij, 12. april, 13. december, 13. julij, 13. november, 14. april, 14. december, 16. maj, 17. december, 1841, 1846, 1854, 1855, 1857, 1858, 1859, 1860, 1861, 1862, 1863, 1864, 1866, 1867, 1868, 1869, 1870, 1871, 1872, 1873, 1876, 1880, 1880., 1884, 1887, 1889, 1890, 1891, 1892, 1893, 1894, 1906, 1907, 1908, 1910, 1912, 1913, 1914, 1936, 1938, 1944, 1945, 1947, 1948, 1950., 1951, 1956, 1958, 1959, 1960, 1963, 1964, 1966, 1967, 1968, 1969, 1970, 1975, 1978, 1979, 1980., 1987, 1991, 1993, 1995, 2. junij, 20. september, 2001, 21. december, 23. avgust, 23. oktober, 25. junij, 26. oktober, 27. junij, 28. januar, 29. november, 30. december, 9. julij. Razširi indeks (201 več) »
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Adiža · Poglej več »
Ala
Ala, Ale, Ani, Ana, boginja mati in boginja zemlje pri Ibojih v Nigeriji, Čhukujeva žena.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Ala · Poglej več »
Alojz Prašnikar
Alojz Prašnikar (tudi Alois Praschniker), slovenski industrialec in gradbenik, * 13. maj 1821, Izlake, † 14. januar 1899, Mekinje.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Alojz Prašnikar · Poglej več »
Apno
Apno je lahko.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Apno · Poglej več »
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Avstrijsko-pruska vojna · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Škofja Loka · Poglej več »
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah je naselje s skoraj 1.800 prebivalci in upravno središče istoimenske občine v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Šmarje pri Jelšah · Poglej več »
Železniška postaja Divača
Železniška postaja Divača je ena večjih železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Divača.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Divača · Poglej več »
Železniška postaja Grosuplje
Železniška postaja Grosuplje je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje mesto Grosuplje.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Grosuplje · Poglej več »
Železniška postaja Imeno
Železniška postaja Imeno je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Imeno.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Imeno · Poglej več »
Železniška postaja Kočevje
Železniška postaja Kočevje je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje naselje Kočevje.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Kočevje · Poglej več »
Železniška postaja Koper
Železniška postaja Koper je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ter končna postaja na železniški progi Divača–Koper, ki od leta 1979 oskrbuje bližnje mesto Koper.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Koper · Poglej več »
Železniška postaja Ljubljana Šiška
Železniška postaja Ljubljana Šiška je ena izmed železniških postaj v Ljubljani v mestnem predelu Šiška.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Ljubljana Šiška · Poglej več »
Železniška postaja Maribor Studenci
Železniška postaja Maribor Studenci je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje mariborski predel Studenci.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Maribor Studenci · Poglej več »
Železniška postaja Mirna Peč
Železniška postaja Mirna peč je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Mirna Peč.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Mirna Peč · Poglej več »
Železniška postaja Novo mesto
Železniška postaja Novo mesto v Bršljinu je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Novo mesto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Novo mesto · Poglej več »
Železniška postaja Sevnica
Železniška postaja Sevnica je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Sevnica.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Sevnica · Poglej več »
Železniška postaja Tržišče
Železniška postaja Tržišče je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Tržišče.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Tržišče · Poglej več »
Železniška postaja Trebnje
Železniška postaja Trebnje je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Trebnje.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Trebnje · Poglej več »
Železniška postaja Višnja Gora
Železniška postaja Višnja Gora je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje mesto Višnja Gora z bližnjo okolico.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Višnja Gora · Poglej več »
Železniška postaja Zidani Most
Železniška postaja Zidani Most je ena izmed pomembnejših železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Zidani Most.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Zidani Most · Poglej več »
Železniška proga Čedad–Kobarid
Približen zemljevid železniške proge med Čedadom in Kobaridom, prvotna linija med Barbetto in Sužidom (temno modro), povojna podaljška do Čedada in Kobarida (svetlo modro) Proga Čedad - Kobarid je danes opuščena ozkotirna železniška proga (tirna širina: 750mm), ki je med letoma 1916 in 1932 povezovala Beneško Slovenijo in Posočje.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Čedad–Kobarid · Poglej več »
Železniška proga Brezovica–Vrhnika
Železniška proga Brezovica - Vrhnika je nekdanji normalnotirni železniški odsek, ki je bil v uporabi med letoma 1899 in 1966.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Brezovica–Vrhnika · Poglej več »
Železniška proga Grosuplje–Kočevje
Železniška proga Grosuplje–Kočevje je ena železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Grosuplje–Kočevje · Poglej več »
Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.
Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m. · Poglej več »
Železniška proga Novo mesto–Straža
Železniška proga Novo mesto - Straža je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Novo mesto–Straža · Poglej več »
Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.
Železniška proga Ormož - Hodoš d.m. je ena izmed glavnih železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m. · Poglej več »
Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče
Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče je bila ozkotirna železniška proga (širine 760 mm) med Poljčanami in Slovenskimi Konjicami, ki je obratovala med letoma 1892 in 1962, do Zreč pa je bila podaljšana leta 1921.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče · Poglej več »
Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze
Trasa proge Vižmarje - Črnuče - Laze (vijolično) Železniška proga Vižmarje - Črnuče - Laze je nekdanja ljubljanska severna železniška obvoznica, ki je obratovala v času nemške okupacije med letoma 1942 in 1945.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze · Poglej več »
Železniško postajališče Prešnica
Železniško postajališče Prešnica je ena izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Prešnica.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniško postajališče Prešnica · Poglej več »
Železnica v Sloveniji
Mreža slovenskih železnic Lokomotiva tovornega vlaka SŽ 363-002 Železnica v Sloveniji je ena izmed najbolj pogostih oblik prometa in transporta v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Železnica v Sloveniji · Poglej več »
Čakovec
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Čakovec · Poglej več »
Bajánsenye
Bajánsenye je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Őriszentpéteri Železne županije.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Bajánsenye · Poglej več »
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Beljak · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Benečija · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Benetke · Poglej več »
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Blatno jezero · Poglej več »
Boč
Boč (978 mnm) je strma gora v Krajinskem parku Boč, v Bočkem pogorju, jugovzhodno nad Poljčanami, v jugovzhodnem delu Dravinjske doline.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Boč · Poglej več »
Bohinjska proga
Bohinjska proga povezuje srednjo Evropo z Mediteranom Prireditev ob odprtju leta 1906 Muzejski vlak Bohinjski predor (Bohinjska Bistrica) Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Bohinjska proga · Poglej več »
Bolzano
Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Bolzano · Poglej več »
Borza
borze v New Yorku Bórza je ustanova, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, kot so na primer delnice in obveznice.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Borza · Poglej več »
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Brežice · Poglej več »
Bubnjarci
Bubnjarci so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Žakanje Karlovške županije.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Bubnjarci · Poglej več »
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Budimpešta · Poglej več »
Buzet
Buzet (ital. Pinguente) je istrsko mesto z okoli 1.700 prebivalci in sedež istoimenske občine s statusom mesta (hrv. Grad) z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada v Istrsko županijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Buzet · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Celje · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Celovec · Poglej več »
Cement
Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Cement · Poglej več »
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Dalmacija · Poglej več »
Divača
Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje z okoli 1.700 prebivalci, ki je najpomembnejše prometno križišče na Krasu in središče občine Divača.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Divača · Poglej več »
Dolina Glinščice
Dolina Glinščice Glinščica (italijansko Rosandra) je ena od tržaških rek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Dolina Glinščice · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Donava · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dualizem
Dualizem je delitev oziroma reduciranje celotne resničnosti na dva med sabo ločena in nezamenljiva dela.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Dualizem · Poglej več »
Dutovlje
Dutovlje je naselje v Občini Sežana.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Dutovlje · Poglej več »
Enosmerni električni tok
Enosmerni električni tok je energija, ki poteka od pozitivnega pola do negativnega pola.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Enosmerni električni tok · Poglej več »
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Gorenjska · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Gorica · Poglej več »
Gornji Dolič
Gornji Dolič je naselje v Občini Mislinja, Koroška.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Gornji Dolič · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Gradec · Poglej več »
Grobelno
Grobelno je ime več naselij v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Grobelno · Poglej več »
Hodoš
Hodoš (madžarsko Hodos oziroma Őrihodos) je naselje na severovzhodnem Goričkem ob slovensko - madžarski meji v Občini Hodoš.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Hodoš · Poglej več »
Hrpelje
Hrpelje je naselje v Občini Hrpelje-Kozina.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Hrpelje · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Hrvaška · Poglej več »
Huda luknja
Huda luknja je ena od jam z vhodom nad istoimensko sotesko reke Pake, blizu kraja Gornji Dolič pri Mislinji, del širšega jamskega sistema, ki ga je izdolbla ponikalnica Ponikva v zaplati osamelega krasa na tem območju.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Huda luknja · Poglej več »
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Innsbruck · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Istra · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Italija · Poglej več »
Janez Drnovšek
Janez Drnovšek (IPA), slovenski ekonomist, bivši predsednik Slovenije in Jugoslavije in državnik, * 17. maj 1950, Celje, † 23. februar 2008, Zaplana.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Janez Drnovšek · Poglej več »
Ježica
Savska terasa ali ježa, po kateri je dobila Ježica ime Ježica je bila nekoč vas, danes pa je severno predmestje Ljubljane med Bežigradom in Črnučami.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Ježica · Poglej več »
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Jesenice · Poglej več »
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Josip Broz - Tito · Poglej več »
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Južna železnica · Poglej več »
Kamniška Bistrica
Kamniška Bistrica je ledeniška dolina, ki se začene v zatrepih nad planinskim Domom v Kamniški Bistrici (600 m nmv), kjer izvira tudi istoimenska reka in od koder je izhodišče planinskih poti v Kamniške Alpe pri kraju Stahovica, in konča pri kraju Stahovica, severno od mesta Kamnik.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Kamniška Bistrica · Poglej več »
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Kamnik · Poglej več »
Kanfanar
Kanfanar (italijansko Canfanaro) je istrsko naselje in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Kanfanar · Poglej več »
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Karlovec · Poglej več »
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Knin · Poglej več »
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Košice · Poglej več »
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Koper · Poglej več »
Kranjski deželni zbor
Kranjskega deželnega dvorca Kranjski deželni zbor je bil najvišjizakonodajni organ deželne avtonomije vojvodine Kranjske.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Kranjski deželni zbor · Poglej več »
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Krapina · Poglej več »
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Kras (območje) · Poglej več »
Kreplje
Kreplje so naselje v Občini Sežana.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Kreplje · Poglej več »
Krmelj
Krmelj je naselje v Občini Sevnica.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Krmelj · Poglej več »
Kumrovec
Titova rojstna hiša Spomenik Titu Kumrovec je vas in občina v Krapinsko-zagorski županiji na Hrvaškem.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Kumrovec · Poglej več »
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Les · Poglej več »
Lesce
Lesce je naselje s skoraj 3.000 prebivalci severozahodno od Radovljice in je drugo največje naselje Občine Radovljica.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Lesce · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Ljubljana · Poglej več »
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Lombardija · Poglej več »
Lovro Toman
Lovro Toman, slovenski pravnik, govornik, pesnik, poslanec v dunajskem državnem zboru, * 10. avgust 1827, Kamna Gorica, † 15. avgust 1870, Rodaun pri Dunaju.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Lovro Toman · Poglej več »
Luka Koper
Panorama Luke Koper Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga upravlja istoimenska koprska delniška družba.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Luka Koper · Poglej več »
Lupoglav
Lupoglav (italijansko Lupogliano) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Lupoglav · Poglej več »
Matulji
Matulji so naselje na Hrvaškem, ki je središče istrsko-kraške občine Matulji (leta 2021 je imela 10788 prebivalcev), ki spada v Primorsko-goransko županijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Matulji · Poglej več »
Medvode
Medvode so mesto z okoli 5.500 prebivalci in središče občine Medvode ter deloma tudi satelitsko naselje Ljubljane.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Medvode · Poglej več »
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Meso · Poglej več »
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Metlika · Poglej več »
Mihael Vošnjak
Mihael Vošnjak, poslanec, politik, gospodarstvenik in ustanovitelj hranilništva na Slovenskem rojen 18.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Mihael Vošnjak · Poglej več »
Mirna
Mirna je gručasto naselje z nekaj nad 1300 prebivalci ob istoimenski reki in središče Občine Mirna.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Mirna · Poglej več »
Mirovna pogodba z Italijo (1947)
Slobodno tržaško ozemlje Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Mirovna pogodba z Italijo (1947) · Poglej več »
Mleko
Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Mleko · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Murska Sobota · Poglej več »
Odtisoček
Odtísoček ali promíle je tisoči del celote, tisočinka.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Odtisoček · Poglej več »
Ogulin, Hrvaška
Ogulin je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Karlovško županijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Ogulin, Hrvaška · Poglej več »
Opčine
Franca I. Avstrijskega na Opčinah Ópčine ali tudi Opčine pri Trstu, v tržaškem narečju Opcina, so satelitsko naselje Trsta s 7.500 do 8.000 prebivalci, poleg Trsta največje naselje Tržaške občine in (slovenskega) Krasa na obeh straneh meje.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Opčine · Poglej več »
Ortnek
Ortnek je razpotegnjeno razloženo naselje na vzhodnem obrobju Velikolaščanske pokrajine, spada v občino Ribnica.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Ortnek · Poglej več »
Otiški Vrh
Otiški Vrh je naselje z okoli 900 prebivalci v Občini Dravograd v severni Sloveniji, natančneje v hribih jugovzhodno od Dravograda Župnijska cerkev je romarska cerkev posvečena Svetemu Petru.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Otiški Vrh · Poglej več »
Otoče
Otoče so naselje v Občini Radovljica.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Otoče · Poglej več »
Otovec
Ótovec je naselje v Sloveniji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Otovec · Poglej več »
Ozalj
Ozalj je naselje z okoli 1.100 prebivalci, oziroma občina s statusom mesta na Hrvaškem s skoraj 6.000 prebivalci (leta 2001 še 8.000), ki upravno spada pod Karlovško županijo v osrednjem delu države.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Ozalj · Poglej več »
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Pazin · Poglej več »
Perutnina
Perutnina, tudi perjad ali starinsko kuretina, so vsi udomačeni ptiči, ki jih človek goji zaradi njihovih jajc, mesa ali perja.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Perutnina · Poglej več »
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Piemont · Poglej več »
Pionirska proga
Trasa nekdanje Pionirske železnice (modro) Pionirska proga je bila ozkotirna (tirna širina: 760mm) otroška železniška proga, ki je med letoma 1948 in 1954 povezovala ljubljanske predele Rožna dolina, Koseze in Podutik.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Pionirska proga · Poglej več »
Pivka
Pivka (nekoč Šentpeter na Krasu) je naselje z okoli 2.200 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Pivka · Poglej več »
Planica
Slemenove špice Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Planica · Poglej več »
Poljčane
Poljčane so naselje z okoli 1.100 prebivalci in središče istoimenske občine.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Poljčane · Poglej več »
Porečanka
Porečanka (ali Poreška) je poslovenjeno italijansko ime nekdanje ozkotirne železniške proge (širine 760 mm) med Trstom in Porečem, ki so jo Slovenci in Hrvati imenovali Istrijanka.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Porečanka · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Postojna · Poglej več »
Pragersko
Pragersko (nemško nekdaj Pragehof), je urbanizirano naselje z okoli 1.100 prebivalci na jugozahodnem delu Dravskega polja, v Občini Slovenska Bistrica.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Pragersko · Poglej več »
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Predor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Puconci
Puconci (madžarsko Battyánd, prekmursko Püconci) so naselje v Občini Puconci.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Puconci · Poglej več »
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Pulj · Poglej več »
Pustriška dolina
Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Pustriška dolina · Poglej več »
Raša
Raša je naselje v Občini Sežana ob istoimenskem potoku v ozki dolini Krasca.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Raša · Poglej več »
Radeče
Radeče (RatschachLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 88–89.) so mesto v Posavju z 2000 prebivalci in središče občine Radeče, ob izlivu potoka Sopota v reko Savo; med Zidanim mostom in Sevnico.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Radeče · Poglej več »
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Radovljica · Poglej več »
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Reka, Hrvaška · Poglej več »
Rodik
Rodik je naselje na Krasu v Občini Hrpelje - Kozina.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Rodik · Poglej več »
Rogatec
Rogatec je obmejno gručasto središčno naselje z dobrimi 1500 prebivalci v severovzhodnem delu Zgornjesotelskega gričevja, med Donačko goro na severu in reko Sotlo na jugu, sedež istoimenske občine.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Rogatec · Poglej več »
Rovinj
Rovinj, pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj je hrvaško mesto in pristanišče na zahodni obali Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Rovinj · Poglej več »
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Sadje · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Sava · Poglej več »
Sava Dolinka
Sava Dolinka je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak Save.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Sava Dolinka · Poglej več »
Savski Marof
Savski Marof je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Občino Brdovec Zagrebške županije.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Savski Marof · Poglej več »
Sežana
Sežana (italijansko Sesana, nemško Zizan) je mesto v Sloveniji in gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno ter zdravstveno središče slovenskega Krasa.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Sežana · Poglej več »
Semič
Sémič je naselje v Beli krajini in sedež istoimenske občine, ki leži med severnim obrobjem Kočevskega Roga in obronki Gorjancev in pod hribom po imenu Smuk.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Semič · Poglej več »
Sevnica
350x350_pik Sevnica je srednje veliko mesto, ki se nahaja v Sloveniji, središče Občine Sevnica.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Sevnica · Poglej več »
Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji
Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji predstavlja vse ohranjene parne lokomotive, ki stojijo bodisi v Železniškem muzeju bodisi po slovenskih železniških postajah ali drugod.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji · Poglej več »
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Sisek · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Slovenija · Poglej več »
Slovenske železnice
Logotip Slovenskih železnic Slovenske železnice, d. o. o. (krajše le Slovenske železnice; kratica SŽ) so slovensko podjetje, ki je upravitelj železniške infrastrukture in izvajalec železniškega prometa v državi.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Slovenske železnice · Poglej več »
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Smodnik · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Soča · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Sotla
Sotla je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Sotla · Poglej več »
Stranje
Stranje je ime več naselij.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Stranje · Poglej več »
Svobodno tržaško ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Svobodno tržaško ozemlje · Poglej več »
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Tirolska · Poglej več »
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Trbiž · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Trst · Poglej več »
Velika Kaniža
Velika Kaniža (̉) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagykanizsai Županije Zala.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Velika Kaniža · Poglej več »
Velike Lašče
Velike Lašče so gručasto središčno naselje z nekaj nad 700 prebivalci, sedež istoimenske občine.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Velike Lašče · Poglej več »
Viadukt Velika Loka
Viadukt Velika Loka (v izogib zamenjavi z Veliko Loko pri Trebnjem, ki premore lastno postajališče, tudi Viadukt Žalna) je železniški viadukt na robu vasi Velika Loka v Občini Grosuplje.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Viadukt Velika Loka · Poglej več »
Viktor Orbán
Viktor Orbán, madžarski politik, * 31. maj 1963, Székesfehérvár, Madžarska.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Viktor Orbán · Poglej več »
Vlak
progi Divača-Koper Vlak je v železniškem transportu definiran kot po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Vlak · Poglej več »
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Volt · Poglej več »
Vuzenica
Vuzenica je naselje v zgornjem delu Dravske doline, v katerem je sedež istoimenske občine.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Vuzenica · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Zagreb · Poglej več »
Zalalövő
Zalalövő je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Zalaegerszegi Županije Zala.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Zalalövő · Poglej več »
Zelenjava
Zelenjava Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in Zelenjava · Poglej več »
1. april
1.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1. april · Poglej več »
1. julij
1.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1. julij · Poglej več »
12. april
12.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 12. april · Poglej več »
13. december
13.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 13. december · Poglej več »
13. julij
13.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 13. julij · Poglej več »
13. november
13.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 13. november · Poglej več »
14. april
14.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 14. april · Poglej več »
14. december
14.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 14. december · Poglej več »
16. maj
16.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 16. maj · Poglej več »
17. december
17.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 17. december · Poglej več »
1841
1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1841 · Poglej več »
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1846 · Poglej več »
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1854 · Poglej več »
1855
1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1855 · Poglej več »
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1857 · Poglej več »
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1858 · Poglej več »
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1859 · Poglej več »
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1860 · Poglej več »
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1861 · Poglej več »
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1862 · Poglej več »
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1863 · Poglej več »
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1864 · Poglej več »
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1866 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1867 · Poglej več »
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1868 · Poglej več »
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1869 · Poglej več »
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1870 · Poglej več »
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1871 · Poglej več »
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1872 · Poglej več »
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1873 · Poglej več »
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1876 · Poglej več »
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1880 · Poglej več »
1880.
1880. je deveto desetletje v 19. stoletju med letoma 1880 in 1889.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1880. · Poglej več »
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1884 · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1887 · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1889 · Poglej več »
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1890 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1891 · Poglej več »
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1892 · Poglej več »
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1893 · Poglej več »
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1894 · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1906 · Poglej več »
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1907 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1908 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1910 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1912 · Poglej več »
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1913 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1914 · Poglej več »
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1936 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1938 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1944 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1945 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1947 · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1948 · Poglej več »
1950.
1950. je šesto desetletje v 20. stoletju med letoma 1950 in 1959.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1950. · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1951 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1956 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1958 · Poglej več »
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1959 · Poglej več »
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1960 · Poglej več »
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1963 · Poglej več »
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1964 · Poglej več »
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1966 · Poglej več »
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1967 · Poglej več »
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1968 · Poglej več »
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1969 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1970 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1975 · Poglej več »
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1978 · Poglej več »
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1979 · Poglej več »
1980.
1980. je deveto desetletje v 20. stoletju med letoma 1980 in 1989.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1980. · Poglej več »
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1987 · Poglej več »
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1991 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1993 · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 1995 · Poglej več »
2. junij
2.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 2. junij · Poglej več »
20. september
20.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 20. september · Poglej več »
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 2001 · Poglej več »
21. december
21.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 21. december · Poglej več »
23. avgust
23.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 23. avgust · Poglej več »
23. oktober
23.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 23. oktober · Poglej več »
25. junij
25.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 25. junij · Poglej več »
26. oktober
26.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 26. oktober · Poglej več »
27. junij
27.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 27. junij · Poglej več »
28. januar
28.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 28. januar · Poglej več »
29. november
29.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 29. november · Poglej več »
30. december
30.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 30. december · Poglej več »
9. julij
9.
Novo!!: Zgodovina železnice v Sloveniji in 9. julij · Poglej več »
