Kazalo
251 odnosi: Adiža, Ala, Alojz Prašnikar, Apno, Avstrijsko-pruska vojna, Avstro-Ogrska, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Železniška postaja Divača, Železniška postaja Grosuplje, Železniška postaja Imeno, Železniška postaja Kočevje, Železniška postaja Koper, Železniška postaja Ljubljana Šiška, Železniška postaja Maribor Studenci, Železniška postaja Mirna Peč, Železniška postaja Novo mesto, Železniška postaja Sevnica, Železniška postaja Tržišče, Železniška postaja Trebnje, Železniška postaja Višnja Gora, Železniška postaja Zidani Most, Železniška proga Čedad–Kobarid, Železniška proga Brezovica–Vrhnika, Železniška proga Grosuplje–Kočevje, Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m., Železniška proga Novo mesto–Straža, Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m., Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče, Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze, Železniško postajališče Prešnica, Železnica v Sloveniji, Čakovec, Bajánsenye, Beljak, Benečija, Benetke, Blatno jezero, Boč, Bohinjska proga, Bolzano, Borza, Brežice, Bubnjarci, Budimpešta, Buzet, Celje, Celovec, Cement, Dalmacija, ... Razširi indeks (201 več) »
- Železnica v Sloveniji
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Adiža
Ala
Ala, Ale, Ani, Ana, boginja mati in boginja zemlje pri Ibojih v Nigeriji, Čhukujeva žena.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ala
Alojz Prašnikar
Alojz Prašnikar (tudi Alois Praschniker), slovenski industrialec in gradbenik, * 13. maj 1821, Izlake, † 14. januar 1899, Mekinje.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Alojz Prašnikar
Apno
Apno je lahko.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Apno
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Avstrijsko-pruska vojna
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Avstro-Ogrska
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Škofja Loka
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah je naselje s skoraj 1.800 prebivalci in upravno središče istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Šmarje pri Jelšah
Železniška postaja Divača
Železniška postaja Divača je ena večjih železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Divača.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Divača
Železniška postaja Grosuplje
Železniška postaja Grosuplje je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje mesto Grosuplje.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Grosuplje
Železniška postaja Imeno
Železniška postaja Imeno je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Imeno.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Imeno
Železniška postaja Kočevje
Železniška postaja Kočevje je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje naselje Kočevje.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Kočevje
Železniška postaja Koper
Železniška postaja Koper je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ter končna postaja na železniški progi Divača–Koper, ki od leta 1979 oskrbuje bližnje mesto Koper.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Koper
Železniška postaja Ljubljana Šiška
Železniška postaja Ljubljana Šiška je ena izmed železniških postaj v Ljubljani v mestnem predelu Šiška.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Ljubljana Šiška
Železniška postaja Maribor Studenci
Železniška postaja Maribor Studenci je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje mariborski predel Studenci.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Maribor Studenci
Železniška postaja Mirna Peč
Železniška postaja Mirna peč je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Mirna Peč.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Mirna Peč
Železniška postaja Novo mesto
Železniška postaja Novo mesto v Bršljinu je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Novo mesto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Novo mesto
Železniška postaja Sevnica
Železniška postaja Sevnica je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Sevnica.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Sevnica
Železniška postaja Tržišče
Železniška postaja Tržišče je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Tržišče.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Tržišče
Železniška postaja Trebnje
Železniška postaja Trebnje je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Trebnje.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Trebnje
Železniška postaja Višnja Gora
Železniška postaja Višnja Gora je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje mesto Višnja Gora z bližnjo okolico.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Višnja Gora
Železniška postaja Zidani Most
Železniška postaja Zidani Most je ena izmed pomembnejših železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Zidani Most.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Zidani Most
Železniška proga Čedad–Kobarid
Približen zemljevid železniške proge med Čedadom in Kobaridom, prvotna linija med Barbetto in Sužidom (temno modro), povojna podaljška do Čedada in Kobarida (svetlo modro) Proga Čedad - Kobarid je danes opuščena ozkotirna železniška proga (tirna širina: 750mm), ki je med letoma 1916 in 1932 povezovala Beneško Slovenijo in Posočje.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Čedad–Kobarid
Železniška proga Brezovica–Vrhnika
Železniška proga Brezovica - Vrhnika je nekdanji normalnotirni železniški odsek, ki je bil v uporabi med letoma 1899 in 1966.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Brezovica–Vrhnika
Železniška proga Grosuplje–Kočevje
Železniška proga Grosuplje–Kočevje je ena železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Grosuplje–Kočevje
Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.
Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.
Železniška proga Novo mesto–Straža
Železniška proga Novo mesto - Straža je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Novo mesto–Straža
Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.
Železniška proga Ormož - Hodoš d.m. je ena izmed glavnih železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.
Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče
Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče je bila ozkotirna železniška proga (širine 760 mm) med Poljčanami in Slovenskimi Konjicami, ki je obratovala med letoma 1892 in 1962, do Zreč pa je bila podaljšana leta 1921.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče
Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze
Trasa proge Vižmarje - Črnuče - Laze (vijolično) Železniška proga Vižmarje - Črnuče - Laze je nekdanja ljubljanska severna železniška obvoznica, ki je obratovala v času nemške okupacije med letoma 1942 in 1945.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze
Železniško postajališče Prešnica
Železniško postajališče Prešnica je ena izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Prešnica.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniško postajališče Prešnica
Železnica v Sloveniji
Mreža slovenskih železnic Lokomotiva tovornega vlaka SŽ 363-002 Železnica v Sloveniji je ena izmed najbolj pogostih oblik prometa in transporta v Sloveniji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železnica v Sloveniji
Čakovec
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Čakovec
Bajánsenye
Bajánsenye je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Őriszentpéteri Železne županije.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Bajánsenye
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Beljak
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Benečija
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Benetke
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Blatno jezero
Boč
Boč (978 mnm) je strma gora v Krajinskem parku Boč, v Bočkem pogorju, jugovzhodno nad Poljčanami, v jugovzhodnem delu Dravinjske doline.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Boč
Bohinjska proga
Bohinjska proga povezuje srednjo Evropo z Mediteranom Prireditev ob odprtju leta 1906 Muzejski vlak Bohinjski predor (Bohinjska Bistrica) Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Bohinjska proga
Bolzano
Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Bolzano
Borza
borze v New Yorku Bórza je ustanova, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, kot so na primer delnice in obveznice.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Borza
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Brežice
Bubnjarci
Bubnjarci so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Žakanje Karlovške županije.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Bubnjarci
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Budimpešta
Buzet
Buzet (ital. Pinguente) je istrsko mesto z okoli 1.700 prebivalci in sedež istoimenske občine s statusom mesta (hrv. Grad) z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada v Istrsko županijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Buzet
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Celje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Celovec
Cement
Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Cement
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Dalmacija
Divača
Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje z okoli 1.700 prebivalci, ki je najpomembnejše prometno križišče na Krasu in središče občine Divača.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Divača
Dolina Glinščice
Dolina Glinščice Glinščica (italijansko Rosandra) je ena od tržaških rek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Dolina Glinščice
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Donava
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Druga svetovna vojna
Dualizem
Dualizem je delitev oziroma reduciranje celotne resničnosti na dva med sabo ločena in nezamenljiva dela.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Dualizem
Dutovlje
Dutovlje je naselje v Občini Sežana.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Dutovlje
Enosmerni električni tok
Enosmerni električni tok je energija, ki poteka od pozitivnega pola do negativnega pola.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Enosmerni električni tok
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Gorenjska
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Gorica
Gornji Dolič
Gornji Dolič je naselje v Občini Mislinja, Koroška.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Gornji Dolič
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Gradec
Grobelno
Grobelno je ime več naselij v Sloveniji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Grobelno
Hodoš
Hodoš (madžarsko Hodos oziroma Őrihodos) je naselje na severovzhodnem Goričkem ob slovensko - madžarski meji v Občini Hodoš.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Hodoš
Hrpelje
Hrpelje je naselje v Občini Hrpelje-Kozina.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Hrpelje
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Hrvaška
Huda luknja
Huda luknja je ena od jam z vhodom nad istoimensko sotesko reke Pake, blizu kraja Gornji Dolič pri Mislinji, del širšega jamskega sistema, ki ga je izdolbla ponikalnica Ponikva v zaplati osamelega krasa na tem območju.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Huda luknja
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Innsbruck
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Italija
Janez Drnovšek
Janez Drnovšek (IPA), slovenski ekonomist, bivši predsednik Slovenije in Jugoslavije in državnik, * 17. maj 1950, Celje, † 23. februar 2008, Zaplana.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Janez Drnovšek
Ježica
Savska terasa ali ježa, po kateri je dobila Ježica ime Ježica je bila nekoč vas, danes pa je severno predmestje Ljubljane med Bežigradom in Črnučami.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ježica
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Jesenice
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Josip Broz - Tito
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Južna železnica
Kamniška Bistrica
Kamniška Bistrica je ledeniška dolina, ki se začene v zatrepih nad planinskim Domom v Kamniški Bistrici (600 m nmv), kjer izvira tudi istoimenska reka in od koder je izhodišče planinskih poti v Kamniške Alpe pri kraju Stahovica, in konča pri kraju Stahovica, severno od mesta Kamnik.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kamniška Bistrica
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kamnik
Kanfanar
Kanfanar (italijansko Canfanaro) je istrsko naselje in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kanfanar
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Karlovec
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Knin
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Košice
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Koper
Kranjski deželni zbor
Kranjskega deželnega dvorca Kranjski deželni zbor je bil najvišjizakonodajni organ deželne avtonomije vojvodine Kranjske.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kranjski deželni zbor
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Krapina
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kras (območje)
Kreplje
Kreplje so naselje v Občini Sežana.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kreplje
Krmelj
Krmelj je naselje v Občini Sevnica.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Krmelj
Kumrovec
Titova rojstna hiša Spomenik Titu Kumrovec je vas in občina v Krapinsko-zagorski županiji na Hrvaškem.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kumrovec
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Les
Lesce
Lesce je naselje s skoraj 3.000 prebivalci severozahodno od Radovljice in je drugo največje naselje Občine Radovljica.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Lesce
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ljubljana
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Lombardija
Lovro Toman
Lovro Toman, slovenski pravnik, govornik, pesnik, poslanec v dunajskem državnem zboru, * 10. avgust 1827, Kamna Gorica, † 15. avgust 1870, Rodaun pri Dunaju.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Lovro Toman
Luka Koper
Panorama Luke Koper Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga upravlja istoimenska koprska delniška družba.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Luka Koper
Lupoglav
Lupoglav (italijansko Lupogliano) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Lupoglav
Matulji
Matulji so naselje na Hrvaškem, ki je središče istrsko-kraške občine Matulji (leta 2021 je imela 10788 prebivalcev), ki spada v Primorsko-goransko županijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Matulji
Medvode
Medvode so mesto z okoli 5.500 prebivalci in središče občine Medvode ter deloma tudi satelitsko naselje Ljubljane.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Medvode
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Meso
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Metlika
Mihael Vošnjak
Mihael Vošnjak, poslanec, politik, gospodarstvenik in ustanovitelj hranilništva na Slovenskem rojen 18.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Mihael Vošnjak
Mirna
Mirna je gručasto naselje z nekaj nad 1300 prebivalci ob istoimenski reki in središče Občine Mirna.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Mirna
Mirovna pogodba z Italijo (1947)
Slobodno tržaško ozemlje Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Mirovna pogodba z Italijo (1947)
Mleko
Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Mleko
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Murska Sobota
Odtisoček
Odtísoček ali promíle je tisoči del celote, tisočinka.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Odtisoček
Ogulin, Hrvaška
Ogulin je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Karlovško županijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ogulin, Hrvaška
Opčine
Franca I. Avstrijskega na Opčinah Ópčine ali tudi Opčine pri Trstu, v tržaškem narečju Opcina, so satelitsko naselje Trsta s 7.500 do 8.000 prebivalci, poleg Trsta največje naselje Tržaške občine in (slovenskega) Krasa na obeh straneh meje.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Opčine
Ortnek
Ortnek je razpotegnjeno razloženo naselje na vzhodnem obrobju Velikolaščanske pokrajine, spada v občino Ribnica.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ortnek
Otiški Vrh
Otiški Vrh je naselje z okoli 900 prebivalci v Občini Dravograd v severni Sloveniji, natančneje v hribih jugovzhodno od Dravograda Župnijska cerkev je romarska cerkev posvečena Svetemu Petru.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Otiški Vrh
Otoče
Otoče so naselje v Občini Radovljica.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Otoče
Otovec
Ótovec je naselje v Sloveniji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Otovec
Ozalj
Ozalj je naselje z okoli 1.100 prebivalci, oziroma občina s statusom mesta na Hrvaškem s skoraj 6.000 prebivalci (leta 2001 še 8.000), ki upravno spada pod Karlovško županijo v osrednjem delu države.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ozalj
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pazin
Perutnina
Perutnina, tudi perjad ali starinsko kuretina, so vsi udomačeni ptiči, ki jih človek goji zaradi njihovih jajc, mesa ali perja.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Perutnina
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Piemont
Pionirska proga
Trasa nekdanje Pionirske železnice (modro) Pionirska proga je bila ozkotirna (tirna širina: 760mm) otroška železniška proga, ki je med letoma 1948 in 1954 povezovala ljubljanske predele Rožna dolina, Koseze in Podutik.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pionirska proga
Pivka
Pivka (nekoč Šentpeter na Krasu) je naselje z okoli 2.200 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pivka
Planica
Slemenove špice Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Planica
Poljčane
Poljčane so naselje z okoli 1.100 prebivalci in središče istoimenske občine.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Poljčane
Porečanka
Porečanka (ali Poreška) je poslovenjeno italijansko ime nekdanje ozkotirne železniške proge (širine 760 mm) med Trstom in Porečem, ki so jo Slovenci in Hrvati imenovali Istrijanka.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Porečanka
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Postojna
Pragersko
Pragersko (nemško nekdaj Pragehof), je urbanizirano naselje z okoli 1.100 prebivalci na jugozahodnem delu Dravskega polja, v Občini Slovenska Bistrica.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pragersko
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Predor
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Prva svetovna vojna
Puconci
Puconci (madžarsko Battyánd, prekmursko Püconci) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Puconci
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pulj
Pustriška dolina
Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pustriška dolina
Raša
Raša je naselje v Občini Sežana ob istoimenskem potoku v ozki dolini Krasca.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Raša
Radeče
Radeče (RatschachLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 88–89.) so mesto v Posavju z 2000 prebivalci in središče občine Radeče, ob izlivu potoka Sopota v reko Savo; med Zidanim mostom in Sevnico.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Radeče
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Radovljica
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Reka, Hrvaška
Rodik
Rodik je naselje na Krasu v Občini Hrpelje - Kozina.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Rodik
Rogatec
Rogatec je obmejno gručasto središčno naselje z dobrimi 1500 prebivalci v severovzhodnem delu Zgornjesotelskega gričevja, med Donačko goro na severu in reko Sotlo na jugu, sedež istoimenske občine.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Rogatec
Rovinj
Rovinj, pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj je hrvaško mesto in pristanišče na zahodni obali Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Rovinj
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sadje
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sava
Sava Dolinka
Sava Dolinka je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak Save.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sava Dolinka
Savski Marof
Savski Marof je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Občino Brdovec Zagrebške županije.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Savski Marof
Sežana
Sežana (italijansko Sesana, nemško Zizan) je mesto v Sloveniji in gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno ter zdravstveno središče slovenskega Krasa.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sežana
Semič
Sémič je naselje v Beli krajini in sedež istoimenske občine, ki leži med severnim obrobjem Kočevskega Roga in obronki Gorjancev in pod hribom po imenu Smuk.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Semič
Sevnica
350x350_pik Sevnica je srednje veliko mesto, ki se nahaja v Sloveniji, središče Občine Sevnica.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sevnica
Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji
Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji predstavlja vse ohranjene parne lokomotive, ki stojijo bodisi v Železniškem muzeju bodisi po slovenskih železniških postajah ali drugod.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sisek
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Slovenija
Slovenske železnice
Logotip Slovenskih železnic Slovenske železnice, d. o. o. (krajše le Slovenske železnice; kratica SŽ) so slovensko podjetje, ki je upravitelj železniške infrastrukture in izvajalec železniškega prometa v državi.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Slovenske železnice
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Smodnik
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Soča
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Sotla
Sotla je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sotla
Stranje
Stranje je ime več naselij.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Stranje
Svobodno tržaško ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Svobodno tržaško ozemlje
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Tirolska
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Trbiž
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Trst
Velika Kaniža
Velika Kaniža (̉) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagykanizsai Županije Zala.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Velika Kaniža
Velike Lašče
Velike Lašče so gručasto središčno naselje z nekaj nad 700 prebivalci, sedež istoimenske občine.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Velike Lašče
Viadukt Velika Loka
Viadukt Velika Loka (v izogib zamenjavi z Veliko Loko pri Trebnjem, ki premore lastno postajališče, tudi Viadukt Žalna) je železniški viadukt na robu vasi Velika Loka v Občini Grosuplje.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Viadukt Velika Loka
Viktor Orbán
Viktor Orbán, madžarski politik, * 31. maj 1963, Székesfehérvár, Madžarska.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Viktor Orbán
Vlak
progi Divača-Koper Vlak je v železniškem transportu definiran kot po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Vlak
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Volt
Vuzenica
Vuzenica je naselje v zgornjem delu Dravske doline, v katerem je sedež istoimenske občine.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Vuzenica
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Zagreb
Zalalövő
Zalalövő je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Zalaegerszegi Županije Zala.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Zalalövő
Zelenjava
Zelenjava Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Zelenjava
1. april
1.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1. april
1. julij
1.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1. julij
12. april
12.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 12. april
13. december
13.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 13. december
13. julij
13.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 13. julij
13. november
13.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 13. november
14. april
14.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 14. april
14. december
14.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 14. december
16. maj
16.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 16. maj
17. december
17.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 17. december
1841
1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1841
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1846
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1854
1855
1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1855
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1857
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1858
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1859
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1860
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1861
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1862
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1863
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1864
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1866
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1867
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1868
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1869
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1870
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1871
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1872
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1873
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1876
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1880
1880.
1880. je deveto desetletje v 19. stoletju med letoma 1880 in 1889.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1880.
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1884
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1887
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1889
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1890
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1891
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1892
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1893
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1894
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1906
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1907
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1908
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1910
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1912
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1913
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1914
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1936
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1938
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1944
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1945
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1947
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1948
1950.
1950. je šesto desetletje v 20. stoletju med letoma 1950 in 1959.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1950.
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1951
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1956
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1958
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1959
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1960
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1963
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1964
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1966
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1967
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1968
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1969
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1970
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1975
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1978
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1979
1980.
1980. je deveto desetletje v 20. stoletju med letoma 1980 in 1989.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1980.
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1987
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1991
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1993
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1995
2. junij
2.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 2. junij
20. september
20.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 20. september
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 2001
21. december
21.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 21. december
23. avgust
23.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 23. avgust
23. oktober
23.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 23. oktober
25. junij
25.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 25. junij
26. oktober
26.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 26. oktober
27. junij
27.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 27. junij
28. januar
28.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 28. januar
29. november
29.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 29. november
30. december
30.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 30. december
9. julij
9.
Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 9. julij