Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zgodovina železnice v Sloveniji

Index Zgodovina železnice v Sloveniji

Slovensko železniško omrežje danes Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh.

Kazalo

  1. 251 odnosi: Adiža, Ala, Alojz Prašnikar, Apno, Avstrijsko-pruska vojna, Avstro-Ogrska, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Železniška postaja Divača, Železniška postaja Grosuplje, Železniška postaja Imeno, Železniška postaja Kočevje, Železniška postaja Koper, Železniška postaja Ljubljana Šiška, Železniška postaja Maribor Studenci, Železniška postaja Mirna Peč, Železniška postaja Novo mesto, Železniška postaja Sevnica, Železniška postaja Tržišče, Železniška postaja Trebnje, Železniška postaja Višnja Gora, Železniška postaja Zidani Most, Železniška proga Čedad–Kobarid, Železniška proga Brezovica–Vrhnika, Železniška proga Grosuplje–Kočevje, Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m., Železniška proga Novo mesto–Straža, Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m., Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče, Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze, Železniško postajališče Prešnica, Železnica v Sloveniji, Čakovec, Bajánsenye, Beljak, Benečija, Benetke, Blatno jezero, Boč, Bohinjska proga, Bolzano, Borza, Brežice, Bubnjarci, Budimpešta, Buzet, Celje, Celovec, Cement, Dalmacija, ... Razširi indeks (201 več) »

  2. Železnica v Sloveniji

Adiža

Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Adiža

Ala

Ala, Ale, Ani, Ana, boginja mati in boginja zemlje pri Ibojih v Nigeriji, Čhukujeva žena.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ala

Alojz Prašnikar

Alojz Prašnikar (tudi Alois Praschniker), slovenski industrialec in gradbenik, * 13. maj 1821, Izlake, † 14. januar 1899, Mekinje.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Alojz Prašnikar

Apno

Apno je lahko.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Apno

Avstrijsko-pruska vojna

Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Avstrijsko-pruska vojna

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Avstro-Ogrska

Škofja Loka

Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Škofja Loka

Šmarje pri Jelšah

Šmarje pri Jelšah je naselje s skoraj 1.800 prebivalci in upravno središče istoimenske občine v Sloveniji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Šmarje pri Jelšah

Železniška postaja Divača

Železniška postaja Divača je ena večjih železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Divača.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Divača

Železniška postaja Grosuplje

Železniška postaja Grosuplje je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje mesto Grosuplje.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Grosuplje

Železniška postaja Imeno

Železniška postaja Imeno je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Imeno.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Imeno

Železniška postaja Kočevje

Železniška postaja Kočevje je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje naselje Kočevje.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Kočevje

Železniška postaja Koper

Železniška postaja Koper je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ter končna postaja na železniški progi Divača–Koper, ki od leta 1979 oskrbuje bližnje mesto Koper.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Koper

Železniška postaja Ljubljana Šiška

Železniška postaja Ljubljana Šiška je ena izmed železniških postaj v Ljubljani v mestnem predelu Šiška.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Ljubljana Šiška

Železniška postaja Maribor Studenci

Železniška postaja Maribor Studenci je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje mariborski predel Studenci.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Maribor Studenci

Železniška postaja Mirna Peč

Železniška postaja Mirna peč je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Mirna Peč.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Mirna Peč

Železniška postaja Novo mesto

Železniška postaja Novo mesto v Bršljinu je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Novo mesto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Novo mesto

Železniška postaja Sevnica

Železniška postaja Sevnica je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Sevnica.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Sevnica

Železniška postaja Tržišče

Železniška postaja Tržišče je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Tržišče.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Tržišče

Železniška postaja Trebnje

Železniška postaja Trebnje je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Trebnje.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Trebnje

Železniška postaja Višnja Gora

Železniška postaja Višnja Gora je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje mesto Višnja Gora z bližnjo okolico.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Višnja Gora

Železniška postaja Zidani Most

Železniška postaja Zidani Most je ena izmed pomembnejših železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Zidani Most.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška postaja Zidani Most

Železniška proga Čedad–Kobarid

Približen zemljevid železniške proge med Čedadom in Kobaridom, prvotna linija med Barbetto in Sužidom (temno modro), povojna podaljška do Čedada in Kobarida (svetlo modro) Proga Čedad - Kobarid je danes opuščena ozkotirna železniška proga (tirna širina: 750mm), ki je med letoma 1916 in 1932 povezovala Beneško Slovenijo in Posočje.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Čedad–Kobarid

Železniška proga Brezovica–Vrhnika

Železniška proga Brezovica - Vrhnika je nekdanji normalnotirni železniški odsek, ki je bil v uporabi med letoma 1899 in 1966.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Brezovica–Vrhnika

Železniška proga Grosuplje–Kočevje

Železniška proga Grosuplje–Kočevje je ena železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Grosuplje–Kočevje

Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.

Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.

Železniška proga Novo mesto–Straža

Železniška proga Novo mesto - Straža je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Novo mesto–Straža

Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.

Železniška proga Ormož - Hodoš d.m. je ena izmed glavnih železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.

Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče

Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče je bila ozkotirna železniška proga (širine 760 mm) med Poljčanami in Slovenskimi Konjicami, ki je obratovala med letoma 1892 in 1962, do Zreč pa je bila podaljšana leta 1921.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče

Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze

Trasa proge Vižmarje - Črnuče - Laze (vijolično) Železniška proga Vižmarje - Črnuče - Laze je nekdanja ljubljanska severna železniška obvoznica, ki je obratovala v času nemške okupacije med letoma 1942 in 1945.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze

Železniško postajališče Prešnica

Železniško postajališče Prešnica je ena izmed železniških postajališč v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje naselje Prešnica.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železniško postajališče Prešnica

Železnica v Sloveniji

Mreža slovenskih železnic Lokomotiva tovornega vlaka SŽ 363-002 Železnica v Sloveniji je ena izmed najbolj pogostih oblik prometa in transporta v Sloveniji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Železnica v Sloveniji

Čakovec

Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Čakovec

Bajánsenye

Bajánsenye je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Őriszentpéteri Železne županije.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Bajánsenye

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Beljak

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Benečija

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Benetke

Blatno jezero

Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Blatno jezero

Boč

Boč (978 mnm) je strma gora v Krajinskem parku Boč, v Bočkem pogorju, jugovzhodno nad Poljčanami, v jugovzhodnem delu Dravinjske doline.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Boč

Bohinjska proga

Bohinjska proga povezuje srednjo Evropo z Mediteranom Prireditev ob odprtju leta 1906 Muzejski vlak Bohinjski predor (Bohinjska Bistrica) Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Bohinjska proga

Bolzano

Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Bolzano

Borza

borze v New Yorku Bórza je ustanova, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, kot so na primer delnice in obveznice.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Borza

Brežice

Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Brežice

Bubnjarci

Bubnjarci so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Žakanje Karlovške županije.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Bubnjarci

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Budimpešta

Buzet

Buzet (ital. Pinguente) je istrsko mesto z okoli 1.700 prebivalci in sedež istoimenske občine s statusom mesta (hrv. Grad) z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada v Istrsko županijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Buzet

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Celje

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Celovec

Cement

Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Cement

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Dalmacija

Divača

Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje z okoli 1.700 prebivalci, ki je najpomembnejše prometno križišče na Krasu in središče občine Divača.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Divača

Dolina Glinščice

Dolina Glinščice Glinščica (italijansko Rosandra) je ena od tržaških rek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Dolina Glinščice

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Donava

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Druga svetovna vojna

Dualizem

Dualizem je delitev oziroma reduciranje celotne resničnosti na dva med sabo ločena in nezamenljiva dela.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Dualizem

Dutovlje

Dutovlje je naselje v Občini Sežana.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Dutovlje

Enosmerni električni tok

Enosmerni električni tok je energija, ki poteka od pozitivnega pola do negativnega pola.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Enosmerni električni tok

Gorenjska

Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Gorenjska

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Gorica

Gornji Dolič

Gornji Dolič je naselje v Občini Mislinja, Koroška.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Gornji Dolič

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Gradec

Grobelno

Grobelno je ime več naselij v Sloveniji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Grobelno

Hodoš

Hodoš (madžarsko Hodos oziroma Őrihodos) je naselje na severovzhodnem Goričkem ob slovensko - madžarski meji v Občini Hodoš.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Hodoš

Hrpelje

Hrpelje je naselje v Občini Hrpelje-Kozina.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Hrpelje

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Hrvaška

Huda luknja

Huda luknja je ena od jam z vhodom nad istoimensko sotesko reke Pake, blizu kraja Gornji Dolič pri Mislinji, del širšega jamskega sistema, ki ga je izdolbla ponikalnica Ponikva v zaplati osamelega krasa na tem območju.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Huda luknja

Innsbruck

Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Innsbruck

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Istra

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Italija

Janez Drnovšek

Janez Drnovšek (IPA), slovenski ekonomist, bivši predsednik Slovenije in Jugoslavije in državnik, * 17. maj 1950, Celje, † 23. februar 2008, Zaplana.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Janez Drnovšek

Ježica

Savska terasa ali ježa, po kateri je dobila Ježica ime Ježica je bila nekoč vas, danes pa je severno predmestje Ljubljane med Bežigradom in Črnučami.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ježica

Jesenice

Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Jesenice

Josip Broz - Tito

Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Josip Broz - Tito

Južna železnica

Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Južna železnica

Kamniška Bistrica

Kamniška Bistrica je ledeniška dolina, ki se začene v zatrepih nad planinskim Domom v Kamniški Bistrici (600 m nmv), kjer izvira tudi istoimenska reka in od koder je izhodišče planinskih poti v Kamniške Alpe pri kraju Stahovica, in konča pri kraju Stahovica, severno od mesta Kamnik.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kamniška Bistrica

Kamnik

Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kamnik

Kanfanar

Kanfanar (italijansko Canfanaro) je istrsko naselje in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kanfanar

Karlovec

Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Karlovec

Knin

Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Knin

Košice

Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Košice

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Koper

Kranjski deželni zbor

Kranjskega deželnega dvorca Kranjski deželni zbor je bil najvišjizakonodajni organ deželne avtonomije vojvodine Kranjske.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kranjski deželni zbor

Krapina

Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Krapina

Kras (območje)

Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kras (območje)

Kreplje

Kreplje so naselje v Občini Sežana.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kreplje

Krmelj

Krmelj je naselje v Občini Sevnica.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Krmelj

Kumrovec

Titova rojstna hiša Spomenik Titu Kumrovec je vas in občina v Krapinsko-zagorski županiji na Hrvaškem.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Kumrovec

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Les

Lesce

Lesce je naselje s skoraj 3.000 prebivalci severozahodno od Radovljice in je drugo največje naselje Občine Radovljica.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Lesce

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ljubljana

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Lombardija

Lovro Toman

Lovro Toman, slovenski pravnik, govornik, pesnik, poslanec v dunajskem državnem zboru, * 10. avgust 1827, Kamna Gorica, † 15. avgust 1870, Rodaun pri Dunaju.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Lovro Toman

Luka Koper

Panorama Luke Koper Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga upravlja istoimenska koprska delniška družba.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Luka Koper

Lupoglav

Lupoglav (italijansko Lupogliano) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Lupoglav

Matulji

Matulji so naselje na Hrvaškem, ki je središče istrsko-kraške občine Matulji (leta 2021 je imela 10788 prebivalcev), ki spada v Primorsko-goransko županijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Matulji

Medvode

Medvode so mesto z okoli 5.500 prebivalci in središče občine Medvode ter deloma tudi satelitsko naselje Ljubljane.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Medvode

Meso

Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Meso

Metlika

Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Metlika

Mihael Vošnjak

Mihael Vošnjak, poslanec, politik, gospodarstvenik in ustanovitelj hranilništva na Slovenskem rojen 18.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Mihael Vošnjak

Mirna

Mirna je gručasto naselje z nekaj nad 1300 prebivalci ob istoimenski reki in središče Občine Mirna.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Mirna

Mirovna pogodba z Italijo (1947)

Slobodno tržaško ozemlje Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10. februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami, s katero so formalno prenehale sovražnosti.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Mirovna pogodba z Italijo (1947)

Mleko

Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Mleko

Murska Sobota

Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Murska Sobota

Odtisoček

Odtísoček ali promíle je tisoči del celote, tisočinka.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Odtisoček

Ogulin, Hrvaška

Ogulin je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Karlovško županijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ogulin, Hrvaška

Opčine

Franca I. Avstrijskega na Opčinah Ópčine ali tudi Opčine pri Trstu, v tržaškem narečju Opcina, so satelitsko naselje Trsta s 7.500 do 8.000 prebivalci, poleg Trsta največje naselje Tržaške občine in (slovenskega) Krasa na obeh straneh meje.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Opčine

Ortnek

Ortnek je razpotegnjeno razloženo naselje na vzhodnem obrobju Velikolaščanske pokrajine, spada v občino Ribnica.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ortnek

Otiški Vrh

Otiški Vrh je naselje z okoli 900 prebivalci v Občini Dravograd v severni Sloveniji, natančneje v hribih jugovzhodno od Dravograda Župnijska cerkev je romarska cerkev posvečena Svetemu Petru.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Otiški Vrh

Otoče

Otoče so naselje v Občini Radovljica.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Otoče

Otovec

Ótovec je naselje v Sloveniji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Otovec

Ozalj

Ozalj je naselje z okoli 1.100 prebivalci, oziroma občina s statusom mesta na Hrvaškem s skoraj 6.000 prebivalci (leta 2001 še 8.000), ki upravno spada pod Karlovško županijo v osrednjem delu države.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Ozalj

Pazin

Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pazin

Perutnina

Perutnina, tudi perjad ali starinsko kuretina, so vsi udomačeni ptiči, ki jih človek goji zaradi njihovih jajc, mesa ali perja.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Perutnina

Piemont

Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Piemont

Pionirska proga

Trasa nekdanje Pionirske železnice (modro) Pionirska proga je bila ozkotirna (tirna širina: 760mm) otroška železniška proga, ki je med letoma 1948 in 1954 povezovala ljubljanske predele Rožna dolina, Koseze in Podutik.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pionirska proga

Pivka

Pivka (nekoč Šentpeter na Krasu) je naselje z okoli 2.200 prebivalci in sedež istoimenske občine.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pivka

Planica

Slemenove špice Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Planica

Poljčane

Poljčane so naselje z okoli 1.100 prebivalci in središče istoimenske občine.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Poljčane

Porečanka

Porečanka (ali Poreška) je poslovenjeno italijansko ime nekdanje ozkotirne železniške proge (širine 760 mm) med Trstom in Porečem, ki so jo Slovenci in Hrvati imenovali Istrijanka.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Porečanka

Postojna

Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Postojna

Pragersko

Pragersko (nemško nekdaj Pragehof), je urbanizirano naselje z okoli 1.100 prebivalci na jugozahodnem delu Dravskega polja, v Občini Slovenska Bistrica.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pragersko

Predor

Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Predor

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Prva svetovna vojna

Puconci

Puconci (madžarsko Battyánd, prekmursko Püconci) so naselje v Občini Puconci.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Puconci

Pulj

Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pulj

Pustriška dolina

Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Pustriška dolina

Raša

Raša je naselje v Občini Sežana ob istoimenskem potoku v ozki dolini Krasca.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Raša

Radeče

Radeče (RatschachLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 88–89.) so mesto v Posavju z 2000 prebivalci in središče občine Radeče, ob izlivu potoka Sopota v reko Savo; med Zidanim mostom in Sevnico.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Radeče

Radovljica

Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Radovljica

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Reka, Hrvaška

Rodik

Rodik je naselje na Krasu v Občini Hrpelje - Kozina.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Rodik

Rogatec

Rogatec je obmejno gručasto središčno naselje z dobrimi 1500 prebivalci v severovzhodnem delu Zgornjesotelskega gričevja, med Donačko goro na severu in reko Sotlo na jugu, sedež istoimenske občine.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Rogatec

Rovinj

Rovinj, pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj je hrvaško mesto in pristanišče na zahodni obali Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Rovinj

Sadje

Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sadje

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sava

Sava Dolinka

Sava Dolinka je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak Save.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sava Dolinka

Savski Marof

Savski Marof je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Občino Brdovec Zagrebške županije.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Savski Marof

Sežana

Sežana (italijansko Sesana, nemško Zizan) je mesto v Sloveniji in gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno ter zdravstveno središče slovenskega Krasa.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sežana

Semič

Sémič je naselje v Beli krajini in sedež istoimenske občine, ki leži med severnim obrobjem Kočevskega Roga in obronki Gorjancev in pod hribom po imenu Smuk.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Semič

Sevnica

350x350_pik Sevnica je srednje veliko mesto, ki se nahaja v Sloveniji, središče Občine Sevnica.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sevnica

Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji

Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji predstavlja vse ohranjene parne lokomotive, ki stojijo bodisi v Železniškem muzeju bodisi po slovenskih železniških postajah ali drugod.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji

Sisek

Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sisek

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Slovenija

Slovenske železnice

Logotip Slovenskih železnic Slovenske železnice, d. o. o. (krajše le Slovenske železnice; kratica SŽ) so slovensko podjetje, ki je upravitelj železniške infrastrukture in izvajalec železniškega prometa v državi.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Slovenske železnice

Smodnik

Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Smodnik

Soča

Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Soča

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Socialistična federativna republika Jugoslavija

Sotla

Sotla je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Sotla

Stranje

Stranje je ime več naselij.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Stranje

Svobodno tržaško ozemlje

Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Svobodno tržaško ozemlje

Tirolska

Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Tirolska

Trbiž

Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Trbiž

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Trst

Velika Kaniža

Velika Kaniža (̉) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagykanizsai Županije Zala.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Velika Kaniža

Velike Lašče

Velike Lašče so gručasto središčno naselje z nekaj nad 700 prebivalci, sedež istoimenske občine.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Velike Lašče

Viadukt Velika Loka

Viadukt Velika Loka (v izogib zamenjavi z Veliko Loko pri Trebnjem, ki premore lastno postajališče, tudi Viadukt Žalna) je železniški viadukt na robu vasi Velika Loka v Občini Grosuplje.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Viadukt Velika Loka

Viktor Orbán

Viktor Orbán, madžarski politik, * 31. maj 1963, Székesfehérvár, Madžarska.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Viktor Orbán

Vlak

progi Divača-Koper Vlak je v železniškem transportu definiran kot po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Vlak

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Volt

Vuzenica

Vuzenica je naselje v zgornjem delu Dravske doline, v katerem je sedež istoimenske občine.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Vuzenica

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Zagreb

Zalalövő

Zalalövő je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Zalaegerszegi Županije Zala.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Zalalövő

Zelenjava

Zelenjava Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in Zelenjava

1. april

1.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1. april

1. julij

1.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1. julij

12. april

12.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 12. april

13. december

13.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 13. december

13. julij

13.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 13. julij

13. november

13.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 13. november

14. april

14.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 14. april

14. december

14.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 14. december

16. maj

16.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 16. maj

17. december

17.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 17. december

1841

1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1841

1846

1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1846

1854

1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1854

1855

1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1855

1857

1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1857

1858

1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1858

1859

1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1859

1860

1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1860

1861

1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1861

1862

1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1862

1863

1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1863

1864

1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1864

1866

1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1866

1867

1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1867

1868

1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1868

1869

1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1869

1870

1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1870

1871

1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1871

1872

1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1872

1873

1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1873

1876

1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1876

1880

1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1880

1880.

1880. je deveto desetletje v 19. stoletju med letoma 1880 in 1889.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1880.

1884

1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1884

1887

1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1887

1889

1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1889

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1890

1891

1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1891

1892

1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1892

1893

1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1893

1894

1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1894

1906

1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1906

1907

1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1907

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1908

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1910

1912

1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1912

1913

1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1913

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1914

1936

1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1936

1938

1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1938

1944

1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1944

1945

1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1945

1947

1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1947

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1948

1950.

1950. je šesto desetletje v 20. stoletju med letoma 1950 in 1959.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1950.

1951

1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1951

1956

1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1956

1958

1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1958

1959

1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1959

1960

1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1960

1963

1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1963

1964

1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1964

1966

1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1966

1967

1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1967

1968

1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1968

1969

1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1969

1970

1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1970

1975

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1975

1978

1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1978

1979

1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1979

1980.

1980. je deveto desetletje v 20. stoletju med letoma 1980 in 1989.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1980.

1987

1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1987

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1991

1993

1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1993

1995

1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 1995

2. junij

2.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 2. junij

20. september

20.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 20. september

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 2001

21. december

21.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 21. december

23. avgust

23.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 23. avgust

23. oktober

23.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 23. oktober

25. junij

25.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 25. junij

26. oktober

26.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 26. oktober

27. junij

27.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 27. junij

28. januar

28.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 28. januar

29. november

29.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 29. november

30. december

30.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 30. december

9. julij

9.

Poglej Zgodovina železnice v Sloveniji in 9. julij

Glej tudi

Železnica v Sloveniji

, Divača, Dolina Glinščice, Donava, Druga svetovna vojna, Dualizem, Dutovlje, Enosmerni električni tok, Gorenjska, Gorica, Gornji Dolič, Gradec, Grobelno, Hodoš, Hrpelje, Hrvaška, Huda luknja, Innsbruck, Istra, Italija, Janez Drnovšek, Ježica, Jesenice, Josip Broz - Tito, Južna železnica, Kamniška Bistrica, Kamnik, Kanfanar, Karlovec, Knin, Košice, Koper, Kranjski deželni zbor, Krapina, Kras (območje), Kreplje, Krmelj, Kumrovec, Les, Lesce, Ljubljana, Lombardija, Lovro Toman, Luka Koper, Lupoglav, Matulji, Medvode, Meso, Metlika, Mihael Vošnjak, Mirna, Mirovna pogodba z Italijo (1947), Mleko, Murska Sobota, Odtisoček, Ogulin, Hrvaška, Opčine, Ortnek, Otiški Vrh, Otoče, Otovec, Ozalj, Pazin, Perutnina, Piemont, Pionirska proga, Pivka, Planica, Poljčane, Porečanka, Postojna, Pragersko, Predor, Prva svetovna vojna, Puconci, Pulj, Pustriška dolina, Raša, Radeče, Radovljica, Reka, Hrvaška, Rodik, Rogatec, Rovinj, Sadje, Sava, Sava Dolinka, Savski Marof, Sežana, Semič, Sevnica, Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji, Sisek, Slovenija, Slovenske železnice, Smodnik, Soča, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sotla, Stranje, Svobodno tržaško ozemlje, Tirolska, Trbiž, Trst, Velika Kaniža, Velike Lašče, Viadukt Velika Loka, Viktor Orbán, Vlak, Volt, Vuzenica, Zagreb, Zalalövő, Zelenjava, 1. april, 1. julij, 12. april, 13. december, 13. julij, 13. november, 14. april, 14. december, 16. maj, 17. december, 1841, 1846, 1854, 1855, 1857, 1858, 1859, 1860, 1861, 1862, 1863, 1864, 1866, 1867, 1868, 1869, 1870, 1871, 1872, 1873, 1876, 1880, 1880., 1884, 1887, 1889, 1890, 1891, 1892, 1893, 1894, 1906, 1907, 1908, 1910, 1912, 1913, 1914, 1936, 1938, 1944, 1945, 1947, 1948, 1950., 1951, 1956, 1958, 1959, 1960, 1963, 1964, 1966, 1967, 1968, 1969, 1970, 1975, 1978, 1979, 1980., 1987, 1991, 1993, 1995, 2. junij, 20. september, 2001, 21. december, 23. avgust, 23. oktober, 25. junij, 26. oktober, 27. junij, 28. januar, 29. november, 30. december, 9. julij.