Kazalo
101 odnosi: Albumin, Alel, Aminokislina, Amonijev ion, Aplikacija zdravila, Artritis, Ataksija, Avtosom, Baker, Bazalni ganglij, Beljakovina, Beljakovina akutne faze, Bilirubin, Biopsija, Bolečina, Celična membrana, Celično jedro, Ceruloplazmin, Cink, Ciroza jeter, Dimerkaprol, Edem, Encim, Endokrini sistem, Epileptični napad, Eritrocit, Fibroza, Gen, Glikogen, Goba, Golgijev aparat, Hemoglobin, Hemoliza, Hepatitis, Hepatocit, Hipokalciemija, Hipoparatiroidizem, Holestaza, Incidenca, Intramuskularna aplikacija, Jetra, Jetrnocelični rak, Kalcij, Kayser-Fleischerjev obroč, Koagulacijski faktor, Kofaktor, Kognicija, Koma, Kri, Kromosom, ... Razširi indeks (51 več) »
- Bolezni in motnje živčevja
- Bolezni jeter
- Hepatologija
- Redke bolezni
Albumin
Molekula serumskega albumina v človeški krvni plazmi Albumíni so ena od skupin globularnih, nevtralnih beljakovin, ki so topne v vodi.
Poglej Wilsonova bolezen in Albumin
Alel
Alel je ena od različic istega gena na genskem lokusu, ki so prisotne v populaciji osebkov iste vrste.
Poglej Wilsonova bolezen in Alel
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Wilsonova bolezen in Aminokislina
Amonijev ion
Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.
Poglej Wilsonova bolezen in Amonijev ion
Aplikacija zdravila
Aplikacija (uporaba) zdravila je vnašanje zdravila v organizem ali na njega.
Poglej Wilsonova bolezen in Aplikacija zdravila
Artritis
Artrítis (iz grščine arthro- – sklep + -itis – končnica, ki označuje vnetje) pomeni vnetje enega ali več sklepov.
Poglej Wilsonova bolezen in Artritis
Ataksija
Ataksija je nevrološki znak, ki nastane zaradi motene usklajenosti gibov.
Poglej Wilsonova bolezen in Ataksija
Avtosom
Avtosóm ali avtosomski kromosom je vsak kromosom, ki ni spolni kromosom.
Poglej Wilsonova bolezen in Avtosom
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Wilsonova bolezen in Baker
Bazalni ganglij
Bazalni gangliji ali globoka možganska jedra so skupina subkortikalnih jeder (skupki perikarionov pod možgansko skorjo) različnega izvora v možganih vretenčarjev.
Poglej Wilsonova bolezen in Bazalni ganglij
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Wilsonova bolezen in Beljakovina
Beljakovina akutne faze
Beljakovine akutne faze so plazemske beljakovine, ki nastajajo v jetrih in sinteza katerih se med stresom močno poviša.
Poglej Wilsonova bolezen in Beljakovina akutne faze
Bilirubin
Skeletna formula Bilirubin je rumeni razpadni produkt hema, posebne molekule v obliki obroča, ki jo najdemo v hemoglobinu in je nujna za prenašanje kisika po krvi.
Poglej Wilsonova bolezen in Bilirubin
Biopsija
Biopsija možganovine. Biopsíja pomeni v medicini odvzem vzorca tkiva iz živega telesa za mikroskopsko preiskavo.
Poglej Wilsonova bolezen in Biopsija
Bolečina
Bolečína je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev (bolečinskih receptorjev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.
Poglej Wilsonova bolezen in Bolečina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Wilsonova bolezen in Celična membrana
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Wilsonova bolezen in Celično jedro
Ceruloplazmin
Trirazsežnostna struktura cerulopazmina Ceruloplazmin ali feroksidaza je glikoproteinski plazemski alfa globulin, ki prenaša baker po krvi, poleg tega je pa sodeluje pri presnovi (metabolizmu) železa.
Poglej Wilsonova bolezen in Ceruloplazmin
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Wilsonova bolezen in Cink
Ciroza jeter
Jetrna ciroza (tudi zgrbančenje jeter) je bolezenska sprememba jeter, s spremembo zgradbe in razporeditve tkiva, propadanjem jetrnih celic (hepatocitov), fibrozo, regeneracijo in motnjo funkcije.
Poglej Wilsonova bolezen in Ciroza jeter
Dimerkaprol
Dimerkapról, tudi BAL (krajšava od angl. British antilewisite), je protisredstvo pri zastrupitvi s kovinami, kot so arzen, živo srebro in zlato.
Poglej Wilsonova bolezen in Dimerkaprol
Edem
Edem (grško οίδημα) ali oteklina je nakopičenje tekočine v tkivu med celicami (medceličnem prostoru).
Poglej Wilsonova bolezen in Edem
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Wilsonova bolezen in Encim
Endokrini sistem
Pomembnejše endokrine žleze. (Moške na levi, ženske na desni strani.) '''1.''' češerika, '''2.''' hipofiza, '''3.''' ščitnica, '''4.''' priželjc, '''5.''' nadledvična žleza, '''6.''' trebušna slinavka, '''7.''' jajčnik, '''8.''' testis Endokríni sistém je nadzorni sistem žlez z notranjim izločanjem (endokrinih žlez), ki izločajo kemijske prenašalce, imenovane hormone.
Poglej Wilsonova bolezen in Endokrini sistem
Epileptični napad
Epileptični napad, tudi božjastni krč, je nenaden izbruh značilnih epileptičnih manifestacij, ki so jim skupna podlaga ponavljajoča se sinhronizirana vzburjenja večjega števila možganskih nevronov.
Poglej Wilsonova bolezen in Epileptični napad
Eritrocit
Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.
Poglej Wilsonova bolezen in Eritrocit
Fibroza
Fibróza ali zabrazgotínjenje je reaktivno ali reparacijsko razraščanje veziva.
Poglej Wilsonova bolezen in Fibroza
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Wilsonova bolezen in Gen
Glikogen
Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.
Poglej Wilsonova bolezen in Glikogen
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Wilsonova bolezen in Goba
Golgijev aparat
presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.
Poglej Wilsonova bolezen in Golgijev aparat
Hemoglobin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.
Poglej Wilsonova bolezen in Hemoglobin
Hemoliza
Hemoliza je raztrganje, raztapljanje ali razpadanje eritrocitov ob navzočnosti komplementa zaradi vezanja protiteles s pasivnim antigenom, molekularnih okvar membrane ali encimskih motenj in posledična sprostitev njihove citoplazme ter hemoglobina v okoliško tekočino (npr. krvno plazmo).
Poglej Wilsonova bolezen in Hemoliza
Hepatitis
Hepatítis pomeni vnetje jetrnega tkiva.
Poglej Wilsonova bolezen in Hepatitis
Hepatocit
Prerez jeter pod mikroskopom. Hepatociti so jetrne parenhimske celice, ki predstavljajo 70–80 % citoplazemske mase tega organa.
Poglej Wilsonova bolezen in Hepatocit
Hipokalciemija
Hipokalciemíja pomeni znižano koncentracijo kalcija v krvni plazmi.
Poglej Wilsonova bolezen in Hipokalciemija
Hipoparatiroidizem
Hípoparatiroidízem je bolezensko stanje zaradi znižane koncentracije parathormona (hormona, ki ga izločajo obščitnice).
Poglej Wilsonova bolezen in Hipoparatiroidizem
Holestaza
Holestáza pomeni zastoj žolča zaradi ekstrahepatičnih (zunajjetrnih) ali intrahepatičnih (znotrajjetrnih) vzrokov.
Poglej Wilsonova bolezen in Holestaza
Incidenca
Incidenca ali pojavnost je število novih dogodkov, predvsem novih primerov bolezni v določenem časovnem intervalu oziroma obdobju na določenem območju v določeni populaciji.
Poglej Wilsonova bolezen in Incidenca
Intramuskularna aplikacija
Intramuskularna aplikacija je vnos zdravila v telo z vbrizganjem v mišico.
Poglej Wilsonova bolezen in Intramuskularna aplikacija
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Wilsonova bolezen in Jetra
Jetrnocelični rak
Jetrnocelični rak (JR) ali karcinom jetrnih celic ali hepatocelularni karcinom je najpogostejši primarni rak jeter.
Poglej Wilsonova bolezen in Jetrnocelični rak
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Wilsonova bolezen in Kalcij
Kayser-Fleischerjev obroč
Kayser-Fleischerjevi obroči (tudi KF obroči) so temno rjavo obarvani obroči, ki navidezno obdajajo šarenico (iris).
Poglej Wilsonova bolezen in Kayser-Fleischerjev obroč
Koagulacijski faktor
Koagulacijski faktorji, faktorji strjevanja krvi ali dejavniki strjevanja krvi so beljakovine v krvi, ki so pomembne v kaskadi reakcij, ki privedejo do koagulacije krvi.
Poglej Wilsonova bolezen in Koagulacijski faktor
Kofaktor
Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.
Poglej Wilsonova bolezen in Kofaktor
Kognicija
Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.
Poglej Wilsonova bolezen in Kognicija
Koma
Koma, globoka nezavest ali komatozno stanje je stanje globoke nezavesti, iz katere bolnika ni mogoče prebuditi niti z najmočnejšimi dražljaji,http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522974/koma?query.
Poglej Wilsonova bolezen in Koma
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Wilsonova bolezen in Kri
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Wilsonova bolezen in Kromosom
Krvavitev
Krvavitev (tudi hemoragija) je nenadzorovan izliv krvi iz krvnih obtočil.
Poglej Wilsonova bolezen in Krvavitev
Krvna žila
Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.
Poglej Wilsonova bolezen in Krvna žila
Krvni tlak
prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.
Poglej Wilsonova bolezen in Krvni tlak
Leča (oko)
Leča je prozorna bikonveksna struktura v očesu, katere funkcija je lom svetlobe, ki pada v oko, in njeno fokusiranje na mrežnici ali drugi strukturi za zajem svetlobe.
Poglej Wilsonova bolezen in Leča (oko)
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Wilsonova bolezen in Ledvica
Lupus
Lupus oziroma natančneje sistemski eritematozni lupus (SLE, angl. systemic lupus erythematosus) je avtoimunska bolezen, pri kateri posameznikov imunski sistem napada svoja zdrava tkiva v različnih delih telesa.
Poglej Wilsonova bolezen in Lupus
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Wilsonova bolezen in Maščobe
Metalotionein
Metalotioneini (MT) so družina nizkomolekularnih beljakovin v citosolu, bogatih s cisteinom.
Poglej Wilsonova bolezen in Metalotionein
Miastenija gravis
Miastenija gravis (MG) je pridobljena avtoimunska bolezen, za katero sta značilni šibkost mišic in hitra utrudljivost.
Poglej Wilsonova bolezen in Miastenija gravis
Migrena
Migréna ali migrénski glavobòl je ponavljajoči se paroksizmalni glavobol, navadno na eni strani, z navzeo (slabostjo), bruhanjem in senzoričnimi motnjam.
Poglej Wilsonova bolezen in Migrena
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Wilsonova bolezen in Možgani
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Wilsonova bolezen in Mutacija
Nekroza
rjavega pajka samotarja Nekrόza (grško: nekrόs - mrtev, mrlič) ali mrtvína (tudi celična smrt tipa III) je patološko odmrtje celic oz.
Poglej Wilsonova bolezen in Nekroza
Nevrologija
Možgani šimpanza Nevrologija je veja medicine.
Poglej Wilsonova bolezen in Nevrologija
Obščitnica
Lega obščitnic. Obščitnica (lat.: glandulae parathyroideae) je iz enega ali dveh parov ovalnih žlez z notranjim izločanjem, ki navadno ležijo na zadajšnji površini ščitnice, redkeje pa znoraj ščitnice.
Poglej Wilsonova bolezen in Obščitnica
Obtočila
Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.
Poglej Wilsonova bolezen in Obtočila
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Wilsonova bolezen in Oko
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Poglej Wilsonova bolezen in Okostje
Osteoporoza
Osteoporoza je bolezen z zmanjšanjem kakovosti in količine kostnine, ki oslabi kosti, da se zlomijo že pri najmanjših poškodbah ali navadnih obremenitvah.
Poglej Wilsonova bolezen in Osteoporoza
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Wilsonova bolezen in Pajki
Pankreatitis
Pankreatitis je vnetje trebušne slinavke (latinsko pankreas).
Poglej Wilsonova bolezen in Pankreatitis
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Poglej Wilsonova bolezen in Patologija
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Wilsonova bolezen in Požiralnik
Portalna hipertenzija
Portalna hipertenzija je nenormalno povišan krvni tlak v portalnem venskem sistemu in je pogost zaplet jetrne ciroze.
Poglej Wilsonova bolezen in Portalna hipertenzija
Portalna vena
Portaln vena nastane z združitvijo vranične vene in zgornje drobovne vene. Portalna vena (tudi dojetrna dovodnica, dverna dovodnica, dverna vena) je vena, ki odvaja kri od prebavil in s prebavili povezanih žlez.
Poglej Wilsonova bolezen in Portalna vena
Poskusi na živalih
Laboratorijska podgana Poskusi na živalih so eksperimentalna metoda v biologiji, ki temelji na uporabi živih živali (izključujoč človeka) za preučevanje bioloških procesov.
Poglej Wilsonova bolezen in Poskusi na živalih
Posteljica
Položaj posteljice (placente). Posteljica takoj po porodu. Pósteljica ali placénta je organ, nastal iz resaste mrene in minljivke (decidue), v katerem poteka izmenjava snovi med materino in plodovo krvjo, se izločajo hormoni in se preprečuje nekaterim škodljivim snovem prehod od matere k plodu.
Poglej Wilsonova bolezen in Posteljica
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Wilsonova bolezen in Prebavna cev
Presaditev
Presaditev je medicinski postopek, pri katerem se nek organ ali tkivo odstrani iz telesa in vstavi v telo prejemnika, kjer nadomesti poškodovan ali manjkajoč organ.
Poglej Wilsonova bolezen in Presaditev
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Wilsonova bolezen in Presnova
Prion
tkivih, prizadetih zaradi prionov, zaradi česar postane struktura tkiva "spužvasta". Na sliki je prikazan histološki preparat možganov krave, obolelih za BSE. Prion (iz angleških besed proteinaceous in infectious, s končnico -on zaradi analogije z besedo virion, tj. infektivni delec) je domnevni prenosljivi povzročitelj spongiformnih encefalopatij, ki je v celoti sestavljen iz napačno zvitega prionskega proteina.
Poglej Wilsonova bolezen in Prion
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Wilsonova bolezen in Radikal (kemija)
Recesivno dedovanje
Recesivno dedovanje pomeni prenos dedne informacije s staršev na potomce, pri katerem se v danem osebku prisotni gen izrazi le v homozigotnem stanju, torej kadar sta v alelnem paru enaka gena.
Poglej Wilsonova bolezen in Recesivno dedovanje
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Wilsonova bolezen in Redoks reakcija
Roženica
Roženíca je prosojni sprednji del očesa, ki pokriva šarenico, zenico in sprednji prekat.
Poglej Wilsonova bolezen in Roženica
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Poglej Wilsonova bolezen in Seč
Siva mrena
Síva mréna ali katarákta je očesna bolezen, pri kateri očesna leča postane motna, zaradi česar prepušča manj svetlobe, to pa povzroči slabšanje vida.
Poglej Wilsonova bolezen in Siva mrena
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Poglej Wilsonova bolezen in Slikanje z magnetno resonanco
Splenomegalija
Splenomegalíja pomeni v medicini povečanost vranice.
Poglej Wilsonova bolezen in Splenomegalija
Srčno popuščanje
Sŕčno popúščanje je bolezen srca, ki nastopi, ko srce več ni sposobno načrpati dovoljšnje količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem.
Poglej Wilsonova bolezen in Srčno popuščanje
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Wilsonova bolezen in Srce
Steatoza
Steatóza je v medicini čezmerno nabiranje maščobe v različnih celicah, tkivih ali organih.
Poglej Wilsonova bolezen in Steatoza
Strjevanje krvi
Strjevanje krvi ali koagulacija je proces, pri katerem v krvi nastajajo strdki.
Poglej Wilsonova bolezen in Strjevanje krvi
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Wilsonova bolezen in Tkivo
Trebušna slinavka
Trebušna slinavka ali pankreas je podolgovat, iz režnjev sestavljen organ.
Poglej Wilsonova bolezen in Trebušna slinavka
Trebušna vodenica
Trebušna vodenica ali ascites je bolezensko nabiranje serozne tekočine v trebušni votlini, in sicer se v potrebušnični (peritonealni) votlini nabere več kot 25 ml tekočine.
Poglej Wilsonova bolezen in Trebušna vodenica
Tresavica
Tresavica ali tremor je nenamerno, večinoma ritmično in neželeno premikanje mišic, ki vključuje oscilacijska gibanja enega ali več delov telesa.
Poglej Wilsonova bolezen in Tresavica
Velika depresivna motnja
Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.
Poglej Wilsonova bolezen in Velika depresivna motnja
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Wilsonova bolezen in Vid
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Wilsonova bolezen in Vnetje
Vranica
Vranica je označena z 8 Vránica (latinsko lien, grško splēn) je limfatični organ v zgornjem levem delu trebušne votline, zgrajen iz bele in rdeče pulpe, v katerem se skladiščijo in razkrajajo rdeče krvničke (eritrociti) ter se razmnožujejo limfociti.
Poglej Wilsonova bolezen in Vranica
Glej tudi
Bolezni in motnje živčevja
Bolezni jeter
Hepatologija
Redke bolezni
Prav tako znan kot Hepatolentikularna degeneracija.