Kazalo
84 odnosi: Alkilirajoči citostatiki, Aminokislina, Apoptoza, Arzen, Avtizem, Baker, Beljakovina, Bizmut, Caenorhabditis elegans, Candida albicans, Celično jedro, Celica, Cink, Cistein, Citosol, Deoksiribonukleinska kislina, Disulfidna vez, Domača kokoš, Drosophila melanogaster, Encim, Enota atomske mase, Fiziologija, Gen, Gliste, Glukokortikoid, Grah, Hišna miš, Histidin, Hrast plutovec, Iglokožci, Ion, Jetra, Jetrnocelični rak, Kadmij, Kofaktor, Koruza, Kovina, Ksenobiotik, Kvasovka, Ledvica, Mehkužci, Možgani, Modrozelene cepljivke, Molekulska masa, Nevretenčarji, Nevron, Nukleinska kislina, Oksidativni stres, Organel, Osrednje živčevje, ... Razširi indeks (34 več) »
- Encimi
Alkilirajoči citostatiki
Alkilirajoči citostatiki so skupina učinkovin proti raku, ki povzročajo alkiliranje DNK oziroma vezavo alkilnih skupin na molekulo DNK.
Poglej Metalotionein in Alkilirajoči citostatiki
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Metalotionein in Aminokislina
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Metalotionein in Apoptoza
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Metalotionein in Arzen
Avtizem
Avtizem je kompleksna pervazivna razvojna motnja z nevrološko-biološko osnovo, ki se pojavi v otroštvu.
Poglej Metalotionein in Avtizem
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Metalotionein in Baker
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Metalotionein in Beljakovina
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Metalotionein in Bizmut
Caenorhabditis elegans
Caenorhabditis elegans (običajno okrajšana kot C. elegans) je vrsta gliste iz družine ogorčic (Rhabditidae), ki živi v prsti v zmernem podnebnem pasu in se prehranjuje z bakterijami, ki rastejo na razpadajočem rastlinskem materialu (torej ni zajedavska).
Poglej Metalotionein in Caenorhabditis elegans
Candida albicans
Candida albicans je vrsta kvasovk iz rodu Candida (kandida), ki najpogosteje povzroča kandidozo (okužba z eno od vrst kandid) pri ljudeh.
Poglej Metalotionein in Candida albicans
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Metalotionein in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Metalotionein in Celica
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Metalotionein in Cink
Cistein
Cistein (okrajšano Cys ali C) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2SH.
Poglej Metalotionein in Cistein
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Metalotionein in Citosol
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Metalotionein in Deoksiribonukleinska kislina
Disulfidna vez
V kemiji je disulfidna vez kovalentna vez, navadno pridobljena s spajanjem dveh tiolnih fuknciolalnih skupin.
Poglej Metalotionein in Disulfidna vez
Domača kokoš
Domača kokoš (znanstveno ime Gallus gallus domesticus) izvira iz predelov jugovzhodne Azije, kjer naj bi jo udomačili že v 6.
Poglej Metalotionein in Domača kokoš
Drosophila melanogaster
Drosophila melanogaster (dobesedno grško ljubiteljica rose s temnim trebuhom) je majhna muha iz družine vinskih mušic.
Poglej Metalotionein in Drosophila melanogaster
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Metalotionein in Encim
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Metalotionein in Enota atomske mase
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Metalotionein in Fiziologija
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Metalotionein in Gen
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Metalotionein in Gliste
Glukokortikoid
Kortizol Deksametazon Glúkokortikoídi so steroidni hormoni skorje nadledvične žleze; glavni predstavnik je kortizol.
Poglej Metalotionein in Glukokortikoid
Grah
''Pisum sativum'' Grah (znanstveno ime Pisum sativum) je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva.
Poglej Metalotionein in Grah
Hišna miš
Hišna miš, imenovana tudi domača miš (znanstveno ime Mus musculus), je zelo pogost glodavec in škodljivec v bivalnih prostorih človeka.
Poglej Metalotionein in Hišna miš
Histidin
Histidin (iz grškega ἱστός - tkivo), okrajšano kot His ali H, je α-aminokislina z imidazolno funkcionalno skupino.
Poglej Metalotionein in Histidin
Hrast plutovec
Hrast plutovec z ogoljenim deblom. Deblo se po odstranitvi plutastega dela hitro obarva rdečkasto rjavo, potem pa se z leti (do naslednjega goljenja) zaradi vremenskih vplivov počasi obarva na sivo. Hrast plutovec (znanstveno ime Quercus suber) je značilno zimzeleno drevo v Južni Evropi.
Poglej Metalotionein in Hrast plutovec
Iglokožci
Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah.
Poglej Metalotionein in Iglokožci
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Metalotionein in Ion
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Metalotionein in Jetra
Jetrnocelični rak
Jetrnocelični rak (JR) ali karcinom jetrnih celic ali hepatocelularni karcinom je najpogostejši primarni rak jeter.
Poglej Metalotionein in Jetrnocelični rak
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Poglej Metalotionein in Kadmij
Kofaktor
Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.
Poglej Metalotionein in Kofaktor
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Metalotionein in Koruza
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Metalotionein in Kovina
Ksenobiotik
Ksenobiotiki (grško: ksénos – tuj, tujec +: bíos – življenje + pripona,, – tik) so kemične snovi v organizmu, ki jih le-ta normalno ne proizvaja (sintetizira) oz.
Poglej Metalotionein in Ksenobiotik
Kvasovka
Kvasovke so evkariontski enocelični organizmi iz kraljestva gliv.
Poglej Metalotionein in Kvasovka
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Metalotionein in Ledvica
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Metalotionein in Mehkužci
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Metalotionein in Možgani
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Metalotionein in Modrozelene cepljivke
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Poglej Metalotionein in Molekulska masa
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Metalotionein in Nevretenčarji
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Metalotionein in Nevron
Nukleinska kislina
Nukleinska ali jedrna kislina je velemolekula, sestavljena iz monomerov, imenovanih nukleotidi.
Poglej Metalotionein in Nukleinska kislina
Oksidativni stres
Oksidativni stres je vrsta kemičnega stresa, ki je prisoten v živih organizmih zaradi povečane količine potencialno škodljivih reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS, angl. reactive oxigen species).
Poglej Metalotionein in Oksidativni stres
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Metalotionein in Organel
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Metalotionein in Osrednje živčevje
P53
p53, imenovan tudi protein p53, deluje kot tetramerni prepisovalni dejavnik, ki nadzoruje celične procese, vključno z zaustavitvijo celične rasti, pri apoptozi, diferenciaciji in popravljanju DNK.
Poglej Metalotionein in P53
Pljučni rak
Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.
Poglej Metalotionein in Pljučni rak
Praživali
Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.
Poglej Metalotionein in Praživali
Prepisovalni dejavnik
Prepisovalni dejavnik (s tujko transkripcijski faktor) je beljakovina, ki je potrebna za pričetek transkripcije (prepisovanja), vendar ni del polimeraznega kompleksa.
Poglej Metalotionein in Prepisovalni dejavnik
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Metalotionein in Presnova
Prognoza
Prognoza (grško, πρóγνωσις - »predvidevanje«) pomeni predvidevanje poteka, izida bolezni, oziroma operacije.
Poglej Metalotionein in Prognoza
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Metalotionein in Prokarionti
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Metalotionein in Protitelo
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Metalotionein in Radikal (kemija)
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Metalotionein in Rak (bolezen)
Rak debelega črevesa in danke
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak je oblika raka, ki vznikne v končnem delu črevesja: debelem črevesu ali danki.
Poglej Metalotionein in Rak debelega črevesa in danke
Rak dojke
Rak dojke je vrsta raka, ki vznikne iz tkiva dojke, najpogosteje iz vrhnjice (epitelija) izvodil mlečnih žlez ali režnjičev, ki oskrbujejo mlečne žleze z mlekom.
Poglej Metalotionein in Rak dojke
Rak jajčnikov
Rak jajčnikov je rak, ki vznikne iz katerekoli vrste celic jajčnika, najpogostejši pa je epitelijski rak jajčnikov.
Poglej Metalotionein in Rak jajčnikov
Rak prostate
Rak prostate (obsečnice) je drugi najpogostejši rak pri moških in v zadnjih desetletjih njegova pojavnost narašča.
Poglej Metalotionein in Rak prostate
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Metalotionein in Rakava celica
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Metalotionein in Raki
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Metalotionein in Rastline
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Metalotionein in Rod (biologija)
Saccharomyces cerevisiae
Saccharomyces cerevisiae spada med kvasovke.
Poglej Metalotionein in Saccharomyces cerevisiae
Sekundarni obveščevalec
Sekundarni obveščevalec, sekundarni prenašalec ali znotrajcelični glasnik (second messenger) je molekula ali ion, ki sodeluje pri prenosu informacije od receptorja na plazemska plazemski membrani v notranjost celice.
Poglej Metalotionein in Sekundarni obveščevalec
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Metalotionein in Sesalci
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Metalotionein in Srebro
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Metalotionein in Svinec
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Metalotionein in Takson
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Metalotionein in Taksonomija
Tiol
Osnovna zgradba tiolov Tioli so organske spojine, ki vsebujejo funkcionalno skupino iz žveplovega atoma, na katerega je vezan vodikov (-SH).
Poglej Metalotionein in Tiol
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Metalotionein in Tkivo
Trda pšenica
Trda pšenica (znanstveno ime Triticum durum) je posebna vrsta pšenice, ki za rast potrebuje veliko toplote in tla, bogata s hranilnimi snovmi.
Poglej Metalotionein in Trda pšenica
Tumor
Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.
Poglej Metalotionein in Tumor
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Metalotionein in Valenca
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Metalotionein in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Metalotionein in Vrsta (biologija)
Zdravila z delovanjem na novotvorbe
Prva učinkovina za kemoterapevtsko zdravljenje raka je bil dušikov iperit, ki ga pa niso sprva razvili v zdravstvene namene temveč kot bojni plin.
Poglej Metalotionein in Zdravila z delovanjem na novotvorbe
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Metalotionein in 1957