Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Walter Markov

Index Walter Markov

Walter Markov, nemški zgodovinar, * 5. oktober 1909, Gradec (tedaj Avstro-Ogrska), † 3. julij 1993, Summt am See, Nemčija.

41 odnosi: Akademski nazivi, Asistent, Avstro-Ogrska, Beograd, Bonn, Doktorat, Druga svetovna vojna, Dušan Voglar, Dunaj, Filozofija, Francoska revolucija, Geografija, Gradec, Halle, Saška - Anhalt, Janko Prunk, Jugovzhodna Evropa, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranj, Leipzig, Ljubljana, Nemčija, Nemška demokratična republika, Nemci, Nigerija, Prva svetovna vojna, Santiago de Chile, Slavistika, Sušak, Reka, Teologija, Titoizem, Tretji rajh, Univerza, Univerza v Leipzigu, Weimarska republika, Zgodovina, Zgodovinar, Zgodovinski časopis, 1909, 1993, 3. julij, 5. oktober.

Akademski nazivi

Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.

Novo!!: Walter Markov in Akademski nazivi · Poglej več »

Asistent

Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.

Novo!!: Walter Markov in Asistent · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Walter Markov in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Novo!!: Walter Markov in Beograd · Poglej več »

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.

Novo!!: Walter Markov in Bonn · Poglej več »

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Novo!!: Walter Markov in Doktorat · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Walter Markov in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dušan Voglar

Dušan Voglar, urednik, literarni zgodovinar, prevajalec, dramaturg, leksikograf * 29. januar 1936, Gorenje pri Zrečah (Sv. Kunigunda na Pohorju), † 8. oktober 2022, Šentvid (Ljubljana)?.

Novo!!: Walter Markov in Dušan Voglar · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Walter Markov in Dunaj · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Walter Markov in Filozofija · Poglej več »

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Novo!!: Walter Markov in Francoska revolucija · Poglej več »

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Novo!!: Walter Markov in Geografija · Poglej več »

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Novo!!: Walter Markov in Gradec · Poglej več »

Halle, Saška - Anhalt

Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).

Novo!!: Walter Markov in Halle, Saška - Anhalt · Poglej več »

Janko Prunk

Janko Prunk,, slovenski zgodovinar in politik, * 30. december 1942, Loka pri Zidanem Mostu.

Novo!!: Walter Markov in Janko Prunk · Poglej več »

Jugovzhodna Evropa

Jugovzhodna Evropa je geografska podregija Evrope, ki zaobjema predvsem Balkan, pa tudi sosednje regije in polotoke.

Novo!!: Walter Markov in Jugovzhodna Evropa · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: Walter Markov in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Kranj

Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.

Novo!!: Walter Markov in Kranj · Poglej več »

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Novo!!: Walter Markov in Leipzig · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Walter Markov in Ljubljana · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Walter Markov in Nemčija · Poglej več »

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Novo!!: Walter Markov in Nemška demokratična republika · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Walter Markov in Nemci · Poglej več »

Nigerija

Zvezna republika Nigerija ali samo Nigerija je obmorska država v Zahodni Afriki v Gvinejskem zalivu.

Novo!!: Walter Markov in Nigerija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Walter Markov in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Santiago de Chile

Santiago (/ ˌsæntiɑːɡoʊ /, špansko), znan tudi kot Santiago de Chile, je glavno in največje mesto Čila ter eno največjih mest v Amerikah.

Novo!!: Walter Markov in Santiago de Chile · Poglej več »

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Novo!!: Walter Markov in Slavistika · Poglej več »

Sušak, Reka

Pogled na zahodni del Sušaka Sušak je nekdanje samostojno mesto in dandanašnji del mesta Reke na Hrvaškem, ki leži vzhodno od reke Rječine.

Novo!!: Walter Markov in Sušak, Reka · Poglej več »

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).

Novo!!: Walter Markov in Teologija · Poglej več »

Titoizem

Josip Broz Tito Titoizem je politična filozofija, ki je najbolj povezana z Josipom Brozom Titom med hladno vojno.

Novo!!: Walter Markov in Titoizem · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Walter Markov in Tretji rajh · Poglej več »

Univerza

Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.

Novo!!: Walter Markov in Univerza · Poglej več »

Univerza v Leipzigu

Univerza v Leipzigu je nemška javna univerza s sedežem v Leipzigu v zvezni deželi Saška.

Novo!!: Walter Markov in Univerza v Leipzigu · Poglej več »

Weimarska republika

Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.

Novo!!: Walter Markov in Weimarska republika · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Walter Markov in Zgodovina · Poglej več »

Zgodovinar

Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.

Novo!!: Walter Markov in Zgodovinar · Poglej več »

Zgodovinski časopis

Zgodovinski časopis je slovenska zgodovinska znanstvena revija.

Novo!!: Walter Markov in Zgodovinski časopis · Poglej več »

1909

1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Walter Markov in 1909 · Poglej več »

1993

1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Walter Markov in 1993 · Poglej več »

3. julij

3.

Novo!!: Walter Markov in 3. julij · Poglej več »

5. oktober

5.

Novo!!: Walter Markov in 5. oktober · Poglej več »

Preusmerja sem:

Walter Markow.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »