Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Vranični prisad

Index Vranični prisad

Vranični prisad ali antraks (tudi črni prišč) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča grampozitivna bakterija Bacillus anthracis, ki tvori spore.

Kazalo

  1. 77 odnosi: Afrika, Amerika, Antibiotik, Azija, Švica, Čad, Bacillus, Bacillus anthracis, Bezgavka, Biološki terorizem, Biološko orožje, Cepljenje (medicina), Ciprofloksacin, Depresija, Dihala, Doksiciklin, Domača koza, Domača ovca, Domače govedo, Domači prašič, Driska, Dvanajstnik, Dvoživke, Eritromicin, Fagocitoza, Francozi, Glavobol, Grampozitivna bakterija, Grščina, Gripa, Hipoksija, Inkubacijska doba, Intravenska uporaba zdravila, Iransko-iraška vojna, Kemija, Kloramfenikol, Koža, Komenda, Konji, Kri, Kuga, Laboratorij, Likvor, Louis Pasteur, Mačke, Meningitis, Mikrobiolog, Mikrometer, Nalezljiva bolezen, Nemci, ... Razširi indeks (27 več) »

  2. Bolezni pljuč
  3. Poklicne bolezni
  4. Zoonoze

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Vranični prisad in Afrika

Amerika

Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.

Poglej Vranični prisad in Amerika

Antibiotik

difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.

Poglej Vranični prisad in Antibiotik

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Poglej Vranični prisad in Azija

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Vranični prisad in Švica

Čad

Čad (Tšād; uradno Republika Čad) je celinska država v Srednji Afriki.

Poglej Vranični prisad in Čad

Bacillus

Bacillus je rod paličastih grampozitivnih bakterij, ki so povečini gibljive.

Poglej Vranični prisad in Bacillus

Bacillus anthracis

Bacillus anthracis je povzročitelj antraksa — pogoste bolezni živine in občasno ljudi — in edini obligatni patogen iz rodu Bacillus.

Poglej Vranični prisad in Bacillus anthracis

Bezgavka

Bezgavka je majhen, kepičast organ iz limfatičnega tkiva, skozi katerega teče limfa (mezga) ter se v njej razmnožujejo in propadajo limfociti.

Poglej Vranični prisad in Bezgavka

Biološki terorizem

Biološki terorizem (tudi bioterorizem) je oblika terorizma, pri kateri teroristi namerno uporabijo (izpustijo) biološko orožje oz.

Poglej Vranični prisad in Biološki terorizem

Biološko orožje

Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.

Poglej Vranični prisad in Biološko orožje

Cepljenje (medicina)

otroški paralizi v Mariboru leta 1957 Cepljenje ali vakcinacija pomeni v medicini aplikacijo živih oslabljenih ali mrtvih organizmov ali njihovih toksoidov za preprečevanje nalezljivih bolezni pri sprejemljivih osebah.

Poglej Vranični prisad in Cepljenje (medicina)

Ciprofloksacin

Ciprofloksacín je baktericidna učinkovina iz skupine fluorokinolonov, ki deluje kot zaviralec DNA-giraze.

Poglej Vranični prisad in Ciprofloksacin

Depresija

Depresija se lahko nanaša na pojme.

Poglej Vranični prisad in Depresija

Dihala

Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.

Poglej Vranični prisad in Dihala

Doksiciklin

Doksiciklín je antibiotik iz skupine tetraciklinov s podaljšanim učinkom.

Poglej Vranični prisad in Doksiciklin

Domača koza

Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.

Poglej Vranični prisad in Domača koza

Domača ovca

Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.

Poglej Vranični prisad in Domača ovca

Domače govedo

Domače govedo (znanstveno ime Bos taurus), ki ga pogovorno imenujemo krave, so udomačeni sodoprsti kopitarji iz poddružine Bovinae družine Bovidae.

Poglej Vranični prisad in Domače govedo

Domači prašič

Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.

Poglej Vranični prisad in Domači prašič

Driska

Driska ali diareja pomeni pogosto iztrebljanje tekočega blata.

Poglej Vranični prisad in Driska

Dvanajstnik

Prebavni trakt: 1.

Poglej Vranični prisad in Dvanajstnik

Dvoživke

Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.

Poglej Vranični prisad in Dvoživke

Eritromicin

Eritromicin je makrolidni antibiotik, ki ima širši spekter protimikrobnega delovanja kot penicilin, in se pogosto uporablja pri bolnikih z alergijo na penicilin.

Poglej Vranični prisad in Eritromicin

Fagocitoza

Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).

Poglej Vranični prisad in Fagocitoza

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Poglej Vranični prisad in Francozi

Glavobol

Glavobòl je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave.

Poglej Vranični prisad in Glavobol

Grampozitivna bakterija

vraničnega prisada, ''Bacillus anthracis'', kot vijoličaste paličice v cerebrospinalnem vzorcu. Ostale celice so bele krvničke. Grampozitivne bakterije ali tudi po Gramu pozitivne bakterije so bakterije, ki po barvanju z metilvijoličnim in nadaljnjim razbarvanjem z etanolom in acetonom v procesu barvanja po Gramu ostanejo vijolično oziroma modro obarvane, kar je vidno pod mikroskopom.

Poglej Vranični prisad in Grampozitivna bakterija

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Vranični prisad in Grščina

Gripa

hongkonške gripe. Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.

Poglej Vranični prisad in Gripa

Hipoksija

Hipoksíja pomeni pomanjkanje preskrbe s kisikom v tkivih.

Poglej Vranični prisad in Hipoksija

Inkubacijska doba

Inkubacíjska dôba je čas, ki mine od okužbe z določenim povzročiteljem bolezni ter izbruhom prvih simptomov bolezni.

Poglej Vranični prisad in Inkubacijska doba

Intravenska uporaba zdravila

Intravenska uporaba zdravila ali intravensko dajanje zdravila je aplikacija zdravila z injiciranjem ali infundiranjem neposredno v veno (dovodnico) za doseganje sistemskega učinka.

Poglej Vranični prisad in Intravenska uporaba zdravila

Iransko-iraška vojna

Iransko-iraška vojna - 22. septembra 1980, Teheran Iransko-iraška vojna je bila odprta vojna med Irakom in Iranom med letoma 1980 in 1988.

Poglej Vranični prisad in Iransko-iraška vojna

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Vranični prisad in Kemija

Kloramfenikol

Kloramfenikol je bakteriostatična antibiotična učinkovina.

Poglej Vranični prisad in Kloramfenikol

Koža

Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.

Poglej Vranični prisad in Koža

Komenda

Komenda je središčno naselje v Občini Komenda.

Poglej Vranični prisad in Komenda

Konji

Konji (znanstveno ime Equidae) so družina lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo sedem danes živečih vrst konj, oslov in zeber, združenih v edini rod Equus, poleg njih pa še številni izumrli predstavniki, ki jih poznamo le po fosilih.

Poglej Vranični prisad in Konji

Kri

vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).

Poglej Vranični prisad in Kri

Kuga

Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.

Poglej Vranični prisad in Kuga

Laboratorij

Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.

Poglej Vranični prisad in Laboratorij

Likvor

Likvor v štirih epruvetah Možgansko-hrbtenjačna tekočina, cerebrospinalna tekočina ali likvor (CSF) (latinsko liquor cerebrospinalis) je bistra, brezbarvna telesna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, nastaja pa v horoidnem pletežu štirih možganskih prekatov (levi in desni lateralni prekat, tretji prekat, četrti prekat).

Poglej Vranični prisad in Likvor

Louis Pasteur

Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.

Poglej Vranični prisad in Louis Pasteur

Mačke

Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri.

Poglej Vranični prisad in Mačke

Meningitis

Meningitis je vnetje ovojnic (mening) možganov in/ali hrbtenjače.

Poglej Vranični prisad in Meningitis

Mikrobiolog

francoski mikrobiolog in kemik Mikrobiolog je znanstvenik, ki deluje na področju mikrobiologije.

Poglej Vranični prisad in Mikrobiolog

Mikrometer

Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Poglej Vranični prisad in Mikrometer

Nalezljiva bolezen

Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.

Poglej Vranični prisad in Nalezljiva bolezen

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Vranični prisad in Nemci

Oborožene sile Združenih držav Amerike

Oborožene sile Združenih držav Amerike (angleško Unites States Armed Forces) obsegajo.

Poglej Vranični prisad in Oborožene sile Združenih držav Amerike

Oglje

Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.

Poglej Vranični prisad in Oglje

Pakistan

Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.

Poglej Vranični prisad in Pakistan

Penicilin G

Penicilín G ali benzilpenicilin je prvi odkriti naravni antibiotik in je začetnik razvoja tako imenovanih penicilinskih antibiotikov, to je skupine antibiotikov, katerih kemijska zgradba vsebuje β-laktam.

Poglej Vranični prisad in Penicilin G

Peroralna uporaba zdravila

Peroralna uporaba zdravila, tudi peroralno dajanje zdravila, je aplikacija zdravila skozi usta (lat. per os).

Poglej Vranični prisad in Peroralna uporaba zdravila

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Poglej Vranični prisad in Plazilci

Porod

Novorojenček in mati takoj po porodu Porod (latinsko partus) je zadnja stopnja nosečnosti, pri kateri plod zapusti maternico.

Poglej Vranični prisad in Porod

Prebavna cev

Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.

Poglej Vranični prisad in Prebavna cev

Prsnica

Zadnja stran prsnice Prsnica ali grodnica (latinsko sternum) je neparna ploščata kost, ki leži na sredinski ravnini na sprednji strani prsnega koša.

Poglej Vranični prisad in Prsnica

Prst (pedologija)

Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.

Poglej Vranični prisad in Prst (pedologija)

Psi

Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.

Poglej Vranični prisad in Psi

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Vranični prisad in Ptiči

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Poglej Vranični prisad in Ribe

Robert Koch

Heinrich Hermann Robert Koch, nemški zdravnik in mikrobiolog, * 11. december 1843, Clausthal, † 27. maj 1910, Baden-Baden.

Poglej Vranični prisad in Robert Koch

Spora

Spora (iz starogrške besede σπορά spora - »seme«) ali tros je posebna tvorba, ki jo tvorijo nekateri organizmi, da preživijo neugodne življenjske razmere, ki jih povzročajo različni abiotski dejavniki, kot so pomanjkanje hrane ali vode, previsoka ali prenizka temperatura.

Poglej Vranični prisad in Spora

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Vranični prisad in Svetloba

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Vranični prisad in Toplota

Tularemija

Tularemija je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča gramnegativna bakterija Francisella tularensis.

Poglej Vranični prisad in Tularemija

Vročina

Vročína je stanje povišane telesne temperature.

Poglej Vranični prisad in Vročina

Zadnjik

Lega zadnjika pri moškem. Zadnjik pri moškem Zadnjik pri ženski Zadnjik Zadnjik ali anus je končna odprtina prebavne cevi.

Poglej Vranični prisad in Zadnjik

Zdravnik

Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.

Poglej Vranični prisad in Zdravnik

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Vranični prisad in Združene države Amerike

Zimbabve

Zimbábve, uradno Repúblika Zimbábve, je celinska država v južnem delu afriške celine, med Viktorijinimi slapovi, reko Zambezi in reko Limpopo.

Poglej Vranični prisad in Zimbabve

Znojenje

Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.

Poglej Vranični prisad in Znojenje

1875

1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Vranični prisad in 1875

1881

1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Vranični prisad in 1881

1998

1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Vranični prisad in 1998

Glej tudi

Bolezni pljuč

Poklicne bolezni

Zoonoze

Prav tako znan kot Antraks, Črni prišč.

, Oborožene sile Združenih držav Amerike, Oglje, Pakistan, Penicilin G, Peroralna uporaba zdravila, Plazilci, Porod, Prebavna cev, Prsnica, Prst (pedologija), Psi, Ptiči, Ribe, Robert Koch, Spora, Svetloba, Toplota, Tularemija, Vročina, Zadnjik, Zdravnik, Združene države Amerike, Zimbabve, Znojenje, 1875, 1881, 1998.