Kazalo
88 odnosi: Apolon, Ararat, Arkada, Asklepij, Balustrada, Benediktinci, Benvenuto Cellini, Bernini, Diogen iz Sinope, Druga svetovna vojna, Ferrara, Franc I. Francoski, Franz Liszt, Frascati, Freska, Friz, Gabriele D'Annunzio, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Gian Lorenzo Bernini, Giovanni Pierluigi da Palestrina, Habsburžani, Hadrijan, Hadrijanova vila, Henrik II. Francoski, Herkul, Hesperide, Hipokrena, Ippolito II. d'Este, Italijanski renesančni vrt, Jean-Honoré Fragonard, Joseph Mallord William Turner, Kapitolski muzeji, Kariatide, Konstantin I. Veliki, Križni hodnik, Kutina, Kvirinalski grič, Loža, Louvre, Lurd, Madrigal, Majolika, Minerva (božanstvo), Mojzes, Mozaik, Muza, Nimfej, Noe, Pandora, ... Razširi indeks (38 več) »
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Vila d'Este in Apolon
Ararat
Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji.
Poglej Vila d'Este in Ararat
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Vila d'Este in Arkada
Asklepij
Asklepij, Pariz, Louvre Asklepij je v grški mitologiji bog zdravilstva.
Poglej Vila d'Este in Asklepij
Balustrada
Arhitekturni element balustradne ograje Balustrada (fran. balustrade, ograja, naslon iz stebričkov; ital. balaustrata, nižji zid) je v arhikteturi izraz za ograjo na balkonu ali stopnišču.
Poglej Vila d'Este in Balustrada
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Vila d'Este in Benediktinci
Benvenuto Cellini
Benvenuto Cellini, italijanski zlatar, kipar in pisatelj, * 3. november 1500, † 13. februar 1571 Njegova najbolj znana ohranjena dela so Cellinijeva solnica, kip Perzej z Meduzino glavo in njegova avtobiografija, ki je bila opisana kot »eden najpomembnejših dokumentov 16.
Poglej Vila d'Este in Benvenuto Cellini
Bernini
Bernini je priimek več oseb.
Poglej Vila d'Este in Bernini
Diogen iz Sinope
Diogen iz Sinope (tudi Diogenes) (Diogénes hó Sinopeús), tudi Diogen Kinik, grški filozof, * 412 ali 403 pr. n. št., Sinope (današnji Sinop, Turčija), † 323 pr. n. št., Korint.
Poglej Vila d'Este in Diogen iz Sinope
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Vila d'Este in Druga svetovna vojna
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Vila d'Este in Ferrara
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Vila d'Este in Franc I. Francoski
Franz Liszt
Franz Liszt, madžarski skladatelj in pianist, * 22. oktober 1811, Doborjan (Raiding) pri Eisenstadtu, Madžarska, danes Avstrija, † 31. julij 1886, Bayreuth, Bavarska, Nemčija.
Poglej Vila d'Este in Franz Liszt
Frascati
Tisk Matteo Greuter (1620). Frascati (izg.: Fraskati) je mesto in občina v pokrajini Rim v regiji Lacij v osrednji Italiji.
Poglej Vila d'Este in Frascati
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Vila d'Este in Freska
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Vila d'Este in Friz
Gabriele D'Annunzio
Gabriele D'Annunzio, uradno Gabriele d'Annunzio, italijanski pisatelj, pesnik, dramatik, vojak, politik, novinar in domoljub ter simbol dekadentizma, * 12. marec 1863, Pescara, † 1. marec 1938, Gardone Riviera.
Poglej Vila d'Este in Gabriele D'Annunzio
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Vila d'Este in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Vila d'Este in Gaj Julij Cezar
Gian Lorenzo Bernini
Gian Lorenzo Bernini, italijanski baročni kipar, arhitekt, slikar in pisec 17. stoletja, * 7. december 1598, Neapelj, † 28. november 1680, Rim.
Poglej Vila d'Este in Gian Lorenzo Bernini
Giovanni Pierluigi da Palestrina
Giovanni Pietro Aloisio Sante da Palestrina, italijanski renesančni skladatelj, * okrog 1525, Palestrina, Lacij, † 2. februar 1594, Rim.
Poglej Vila d'Este in Giovanni Pierluigi da Palestrina
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Vila d'Este in Habsburžani
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Vila d'Este in Hadrijan
Hadrijanova vila
Hadrijanova vila (italijansko Villa Adriana) je velik rimski arheološki kompleks v Tivoliju v Italiji.
Poglej Vila d'Este in Hadrijanova vila
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Poglej Vila d'Este in Henrik II. Francoski
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej Vila d'Este in Herkul
Hesperide
Hesperide so v grški mitologiji Atlasove hčere, ki so skupaj z zmajem Ladonom varovale drevesa z zlatimi jabolki življenja.
Poglej Vila d'Este in Hesperide
Hipokrena
Joosa de Momperja mlajšega Hipokrena (dobesedno Konjski izvir) je v grški mitologiji izvir na gori Helikon v Beociji, ki je bil posvečen muzam.
Poglej Vila d'Este in Hipokrena
Ippolito II. d'Este
Ippolito II.
Poglej Vila d'Este in Ippolito II. d'Este
Italijanski renesančni vrt
Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.
Poglej Vila d'Este in Italijanski renesančni vrt
Jean-Honoré Fragonard
Jean-Honoré Fragonard (francosko), francoski slikar in grafik, * 4. april 1732, Grasse, † 22. avgust 1806, Pariz Njegov pozen rokoko način je odlikoval izjemen talent, razposajenost in hedonizem.
Poglej Vila d'Este in Jean-Honoré Fragonard
Joseph Mallord William Turner
Joseph Mallord William Turner, tudi J. M. W. Turner, (krščen 14. maja 1775, London–19. december 1851, Chelsea, London) je bil angleški slikar in grafik, največji slikar barv, svetlobe, prostora in ozračja v 19.
Poglej Vila d'Este in Joseph Mallord William Turner
Kapitolski muzeji
Kapitolski muzeji (italijansko Musei Capitolini) je en sam muzej, ki vsebuje skupino umetniških in arheoloških muzejev na Piazza del Campidoglio, na vrhu Kapitolskega griča v Rimu, Italija.
Poglej Vila d'Este in Kapitolski muzeji
Kariatide
Kariatide na Akropoli v Atenah Kariatide (Καρυάτις, množina: Καρυάτιδες) so ženski kipi, ki prevzemajo vlogo podpornih stebrov v arhitekturi.
Poglej Vila d'Este in Kariatide
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Vila d'Este in Konstantin I. Veliki
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Vila d'Este in Križni hodnik
Kutina
Kutina (znanstveno ime Cydónia oblónga Mill. in Cydonia vulgáris Pers., grško ime melon kidonion, kidonsko jabolko); plodovi rastejo na drevesastem ali grmičastem steblu z gladkim lubom rjave barve.
Poglej Vila d'Este in Kutina
Kvirinalski grič
Kvirinalski grič (/ ˈkwɪrɪnəl /; latinsko Collis Quirinalis, italijansko Quirinale) je eden od sedmih rimskih gričev, severovzhodno od središča mesta.
Poglej Vila d'Este in Kvirinalski grič
Loža
Loža (italijansko loggia) je arhitekturni element, ki je navadno postavljen v zgornjem nadstropju, redkeje v pritličju.
Poglej Vila d'Este in Loža
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Vila d'Este in Louvre
Lurd
Bazilike v Lurdu Votlina Vrste pred bazeni Lurd (francosko Lourdes, okcitansko Lorda) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées.
Poglej Vila d'Este in Lurd
Madrigal
Madrigal je renesančna polifona vokalna glasbena oblika, komponirana na posvetna besedila.
Poglej Vila d'Este in Madrigal
Majolika
Dekoracija krožnika iz Castel Durante, okoli 1550-1570 (Musée des Beaux-Arts de Lille) Majolika je vrsta italijanske keramike, ki je prekrita s kositrno, belo glazuro.
Poglej Vila d'Este in Majolika
Minerva (božanstvo)
Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.
Poglej Vila d'Este in Minerva (božanstvo)
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Poglej Vila d'Este in Mojzes
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Vila d'Este in Mozaik
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Vila d'Este in Muza
Nimfej
Nimfej (starogrš. νυμφαῖον), v klasični Grčiji svetišče, posvečeno nimfam.
Poglej Vila d'Este in Nimfej
Noe
Noetova barka, Edward Hicks, prva polovica 19. stoletja Minoritskega samostana Olimje Noe (hebrejsko) je svetopisemski očak, znan zlasti v povezavi z vesoljnim potopom.
Poglej Vila d'Este in Noe
Pandora
Julesa Josepha Lefebvra iz leta 1882 V grški mitologiji naj bi bila Pandora (v stari grščini, Πανδώρα, ki izhajajo iz πᾶς »vsi« in δῶρον "darilo") prva ženska, ki je bila narejena iz gline.
Poglej Vila d'Este in Pandora
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Vila d'Este in Papež Aleksander VI.
Papež Gregor XIII.
Papež Gregor XIII. (rojen kot Ugo Boncompagni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 7. januar 1502, Bologna, † 10. april 1585.
Poglej Vila d'Este in Papež Gregor XIII.
Papež Pavel III.
Papež Pavel III. (rojen kot Alessandro Farnese), italijanski kardinal, škof in papež, * 29. februar 1468, Canino (Lacij, Papeška država; danes: Italija), † 10. november 1549, Rim (Papeška država; danes: Italija).
Poglej Vila d'Este in Papež Pavel III.
Papež Pij IV.
Papež Pij IV. (rojen kot Giovanni Angelo de' Medici – tudi Gianangelo Medighi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež; * 31. marec 1499, Milano (Milanska vojvodina danes: Italija), † 9. december 1565 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Vila d'Este in Papež Pij IV.
Papež Pij V.
Papež Pij V. OP, rojen kot Antonio (Michele) Ghislieri, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. januar 1504, Bosco Marengo (Alessandria, Vojvodina Milano; danes: Italija); † 1. maj 1572 Rim (Papeška država, danes: Italija).
Poglej Vila d'Este in Papež Pij V.
Parnas (gora)
Parnas (grško Παρνασσός, Parnassos) je apnenčasta gora v osrednji Grčiji nad Delfi, severno od Korintskega zaliva.
Poglej Vila d'Este in Parnas (gora)
Pegaz
Pegaz Bronasta plošča iz obdobja Partov opisuje Pegasusa ("Pegaz" v perzijščini), izkopana v Sulejmanovi mošeji, Khūzestān, Iran Pegaz (grško:, Pégasos) je krilati konj iz grške mitologije, ki je skočil iz trupa gorgone Meduze, ko ji je Perzej odsekal glavo.
Poglej Vila d'Este in Pegaz
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Poglej Vila d'Este in Perzefona
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Vila d'Este in Pitagora
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Vila d'Este in Platon
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Poglej Vila d'Este in Prekop
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Vila d'Este in Prva svetovna vojna
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Vila d'Este in Publij Ovidij Naso
Razumnost
Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.
Poglej Vila d'Este in Razumnost
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Vila d'Este in Reformacija
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Vila d'Este in Renesansa
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Vila d'Este in Rim
Rimska vila
Rimska vila je bila podeželska hiša s posestvom, zgrajena za višji razred v Rimski republiki in rimskem cesarstvu.
Poglej Vila d'Este in Rimska vila
Sikuli
Karta predhelenske Sicilije Sikuli (latinsko Siculi, starogrško Sikeloi) so bili italsko pleme, v železni dobi naseljeno v vzhodni Siciliji.
Poglej Vila d'Este in Sikuli
Simonija
Simonija je izraz, s katerim označujemo kupovanje funkcij in služb (predvsem cerkvenih) za denar.
Poglej Vila d'Este in Simonija
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Vila d'Este in Slap
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Poglej Vila d'Este in Slavolok
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Poglej Vila d'Este in Sokrat
Speča Ariadna
Speča Ariadna, ki je v Vatikanskih muzejih v Vatikanu, je rimska Hadrijanova kopija helenistične skulpture pergamonske šole iz 2.
Poglej Vila d'Este in Speča Ariadna
Tiburtinska Sibila
Tiburtinska Sibila ali Albunea je bila rimska sibila, katere sedež je bilo staro etruščansko mesto Tibur (sodobni Tivoli).
Poglej Vila d'Este in Tiburtinska Sibila
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Vila d'Este in Trajan
Travertin
Travertin je dober gradbeni material Travertin je vrsta sedimentne kamnine, ki je sestavljena iz kalcijevega karbonata.
Poglej Vila d'Este in Travertin
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Vila d'Este in Tridentinski koncil
Triton (mitologija)
Triton, rimski mozaik Triton, Fontana dei Fiumi, Rim Triton (grško Τρίτων, Tritôn) je bog morja, Pozejdonov in Amfitritin sin.
Poglej Vila d'Este in Triton (mitologija)
Vatikanski muzeji
Vatikanski muzeji (latinsko Musea Vaticana, italijansko Musei Vaticani) so muzeji krščanstva in galerije v mestu Vatikan.
Poglej Vila d'Este in Vatikanski muzeji
Vila
Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.
Poglej Vila d'Este in Vila
Villa Farnese
Villa Farnese, znana tudi kot Villa Caprarola, je dvorec v mestu Caprarola v pokrajini Viterbo v severnem Laciju v Italiji, približno 50 kilometrov severozahodno od Rima.
Poglej Vila d'Este in Villa Farnese
Villa Farnesina
Južna fasada Vile Farnesina Villa Farnesina je renesančna primestna vila na ulici Via della Lungara v okrožju Trastevere v Rimu v osrednji Italiji.
Poglej Vila d'Este in Villa Farnesina
Villa Lante
Villa Lante ima manieristični vrt presenečenja v mestu Bagnaia v Viterbu v osrednji Italiji, ki ga pripisujejo Jacopu Barozzi da Vignoli). Villa Lante ni postala tako znana, dokler ni prešla k plemiču Ippolitu Lante Montefeltro della Rovere, vojvodi Bomarza, v 17. stoletju, ko je bila stara že 100 let.
Poglej Vila d'Este in Villa Lante
Villa Torlonia (Frascati)
Zgornja fontana, Villa Torlonia, Frascati. Gledališče vode, Carlo Maderno, 1607-25 Villa Torlonia v Frascatiju je vila, ki pripada družini Torlonia iz Frascatija v Italiji.
Poglej Vila d'Este in Villa Torlonia (Frascati)
Vodna fontana
Vodna fontana je zgradba pretežno okrasne oblike, čigar namen je urejevati curke vode, ki prihajajo na dan iz naravnih ali umetnih izvirov (vodovodov).
Poglej Vila d'Este in Vodna fontana
Vrlina
Vrlina ali krepost (latinsko: virtus, grš. ἀρετή, aretē), (etim. oboje iz moč, trdnost, silovitost) je moralna odličnost osebnosti.
Poglej Vila d'Este in Vrlina
Zmernost (vrlina)
Zmernost (latinsko Temperantia) kot vrlina je v sodobni uporabi opredeljena kot zmernost ali prostovoljno samoomejevanje.
Poglej Vila d'Este in Zmernost (vrlina)