Kazalo
29 odnosi: Aluminij, Apolon, Atenska šola, Belerofont, Boksit, Claude Debussy, Delfi, Dioniz, Dorci, Francija, Francisco de Quevedo, Freska, Grčija, Lira (glasbilo), Luvijščina, Metamorfoze, Muza, Muzio Clementi, Nimfa, Odisej, Odiseja, Orfej in Evridika, Pan, Pariz, Pegaz, Pindsko gorstvo, Publij Ovidij Naso, Raffaello Santi, Talija.
- Gore v Grčiji
- Grška mitološka geografija
- Narodni parki Grčije
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Parnas (gora) in Aluminij
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Parnas (gora) in Apolon
Atenska šola
Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.
Poglej Parnas (gora) in Atenska šola
Belerofont
Belerofont na Pegazu, slika iz leta 1914 Belerofont (belerofôn) je v grški mitologiji sin korintskega kralja Glavka in Evrimede ter Sizifov vnuk, sprva imenovan Hiponoos.
Poglej Parnas (gora) in Belerofont
Boksit
Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.
Poglej Parnas (gora) in Boksit
Claude Debussy
Claude Achille Debussy, francoski skladatelj in pianist, * 22. avgust 1862, Saint-Germain-en-Laye, Yvelines, Francija, † 25. marec 1918, Pariz.
Poglej Parnas (gora) in Claude Debussy
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Parnas (gora) in Delfi
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Parnas (gora) in Dioniz
Dorci
Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).
Poglej Parnas (gora) in Dorci
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Parnas (gora) in Francija
Francisco de Quevedo
Francisco de Quevedo, s polnim imenom Francisco Gómez de Quevedo Villegas y Santibáñez Cevallos (* Madrid, 17. september 1580 - † Villanueva de los Infantes, Ciudad Real, 8. september 1645), je bil španski pisatelj in pesnik.
Poglej Parnas (gora) in Francisco de Quevedo
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Parnas (gora) in Freska
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Parnas (gora) in Grčija
Lira (glasbilo)
Muza igra na liro Lira, (gr., lyra), starogrško glasbilo na strune, napete na okvir v obliki jarma.
Poglej Parnas (gora) in Lira (glasbilo)
Luvijščina
Luvijščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Parnas (gora) in Luvijščina
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Parnas (gora) in Metamorfoze
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Parnas (gora) in Muza
Muzio Clementi
Muzio Clementi, italijanski skladatelj, pianist, dirigent in glasbeni pedagog, * 23. januar 1752, Rim, † 10. marec 1832, Evesham.
Poglej Parnas (gora) in Muzio Clementi
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Parnas (gora) in Nimfa
Odisej
Doprsni kip Odiseja Odisej (Ulikses) je bil v grški mitologiji kralj grškega otoka Itaka, sin Avtolikove hčere Antikleje in Laerta (ali Sizifa), mož Penelope in oče Telemaha.
Poglej Parnas (gora) in Odisej
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Parnas (gora) in Odiseja
Orfej in Evridika
Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.
Poglej Parnas (gora) in Orfej in Evridika
Pan
panovo piščal. Rimska kopija starogrškega kipa iz 2. stoletja pr. n. št. Pan (grš. Πάν, lat. Pan) je v grški mitologiji bog divjine, gozda, pastirjev, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam.
Poglej Parnas (gora) in Pan
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Parnas (gora) in Pariz
Pegaz
Pegaz Bronasta plošča iz obdobja Partov opisuje Pegasusa ("Pegaz" v perzijščini), izkopana v Sulejmanovi mošeji, Khūzestān, Iran Pegaz (grško:, Pégasos) je krilati konj iz grške mitologije, ki je skočil iz trupa gorgone Meduze, ko ji je Perzej odsekal glavo.
Poglej Parnas (gora) in Pegaz
Pindsko gorstvo
Pindsko gorstvo (tudi Pindos ali Pindhos grško: Πίνδος) je gorski masiv, ki se v večjem delu razteza v severni Grčiji in manjši del v južni Albaniji.
Poglej Parnas (gora) in Pindsko gorstvo
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Parnas (gora) in Publij Ovidij Naso
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Parnas (gora) in Raffaello Santi
Talija
Talija na sliki Jean-Marca Nattiera Talija (starogrško: Táleia) je bila muza komedije in pastoralnega pesništva v grški mitologiji.
Poglej Parnas (gora) in Talija