Kazalo
60 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Akadsko kraljestvo, Aleksander Veliki, Anatolija, Arabski polotok, Arheologija, Armenci, Armenija, Asirci, Asirija, Azerbajdžan, Železna doba, Babilonija, Bakrena doba, Bronasta doba, Ciper, Daljni vzhod, Država Palestina, Drugo vmesno obdobje Egipta, Elam, Frigija, Grčija, Grška temna doba, Gruzija, Hekla, Hetiti, Irak, Iran, Izrael, Izraelsko kraljestvo (združeno), Jordanija, Kuvajt, Levant, Libanon, Medija, Medijci, Mezopotamija, Mikenska doba, Minojska doba, Minojski izbruh, Mitani, Novo egipčansko kraljestvo, Osmansko cesarstvo, Partija (satrapija), Perzepolis, Perzija, Prva kitajsko-japonska vojna, Sirija, Srednje egipčansko kraljestvo, Stari Egipt, ... Razširi indeks (10 več) »
- Levant
- Stari Bližnji vzhod
- Zgodovina Srednjega vzhoda
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Ahemenidsko cesarstvo
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Akadsko kraljestvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Anatolija
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Arabski polotok
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Arheologija
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Armenija
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Asirci
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Asirija
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Azerbajdžan
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Železna doba
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Babilonija
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Bakrena doba
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Bronasta doba
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Ciper
Daljni vzhod
Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod Daljni vzhod je v zahodnem svetu priljubljeno skupno ime za države in druga ozemlja v Vzhodni Aziji.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Daljni vzhod
Država Palestina
Palestina, uradno Država Palestina, je delno priznana država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Država Palestina
Drugo vmesno obdobje Egipta
Drugo vmesno obdobje Egipta je zgodovinsko obdobje med koncem Srednjega in začetkom Novega kraljestva, v katerem je v Egiptu drugič zavladal nered.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Drugo vmesno obdobje Egipta
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Elam
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Frigija
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Grčija
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Grška temna doba
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Gruzija
Hekla
Hekla je delujoč ognjenik na jugu Islandije.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Hekla
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Hetiti
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Iran
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Izrael
Izraelsko kraljestvo (združeno)
Združeno izraelsko kraljestvo Izraela in Judeje (hebrejsko ממלכת ישראל ) je bilo antično kraljestvo, ki so ga ustanovili Hebrejci (Izraeliti).
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Izraelsko kraljestvo (združeno)
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Jordanija
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Kuvajt
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Levant
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Libanon
Medija
Medija je lahko.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Medija
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Medijci
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Mezopotamija
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Mikenska doba
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Minojska doba
Minojski izbruh
Minojski vulkanski izbruh Tere okoli 1600 pr.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Minojski izbruh
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Mitani
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Novo egipčansko kraljestvo
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Osmansko cesarstvo
Partija (satrapija)
Partija (staroperzijsko: Parthava) je bila satrapija (provinca) Perzijskega (Ahemenidskega) cesarstva, kasneje del samostojnega Partskega cesarstva.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Partija (satrapija)
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Perzepolis
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Perzija
Prva kitajsko-japonska vojna
alt.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Prva kitajsko-japonska vojna
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Sirija
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Srednje egipčansko kraljestvo
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Stari Egipt
Staro egipčansko kraljestvo
Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Staro egipčansko kraljestvo
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Sumerija
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Tretja urska dinastija
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Troja
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Turčija
Ubaidsko obdobje
Ubaidsko obdobje je prazgodovinsko obdobje v Mezopotamiji, ki je trajalo približno od leta 6500 do 3800 pr.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Ubaidsko obdobje
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Ugarit
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Urartu
Uruško obdobje
Uruško obdobje (Zgodnje ursko obdobje) je obdobje mezopotamske zgodovine od prazgodovinske kamene dobe do zgodnje bronaste dobe (okoli 4000 do 3100 pr. n. št.). Pred njim je bilo ubaidsko obdobje, za njim pa džemdet nasrsko obdobje.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Uruško obdobje
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Starodavni Bližnji vzhod in Zgodovina
Glej tudi
Levant
Stari Bližnji vzhod
Zgodovina Srednjega vzhoda
Prav tako znan kot Antični Bližnji vzhod.