Kazalo
58 odnosi: Abdul Hamid I., Avstrija, Azov, Črno morje, Baltsko morje, Bejrut, Bug, Bukarešta, Bukovina, Delitve Poljske, Dneper, Dnester, Donava, Evropa, Francija, Friderik II. Veliki, Grčija, Gruzija, Gustav III. Švedski, Habsburška monarhija, Iași, Irak, Janičar, Kabardino-Balkarija, Katarina Velika, Kavkaz, Kerč, Kneževina Moldavija, Konstantinopel, Kraljevina Imereti, Krim (polotok), Krimski kanat, Kučukkajnarški mir, Libanon, Moldavija, Mustafa III., Nova Rusija, Osmansko cesarstvo, Poljska, Pontsko-kaspijska stepa, Prusija, Prva svetovna vojna, Republika obeh narodov, Ruska imperialna mornarica, Rusko carstvo, Sedemletna vojna, Seznam vojn, Sredozemlje, Sredozemsko morje, Ukrajina, ... Razširi indeks (8 več) »
Abdul Hamid I.
Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Abdul Hamid I.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Avstrija
Azov
Azov (italic, Azov) je mesto v Rostovski oblasti Ruske federacije, ki leži v delti reke Don, približno 7 km od Azovskega morja, ki se imenuje po njem.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Azov
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Črno morje
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Baltsko morje
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Bejrut
Bug
Bug je lahko.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Bug
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Bukarešta
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Bukovina
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Delitve Poljske
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Dneper
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Dnester
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Donava
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Evropa
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Francija
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Friderik II. Veliki
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Grčija
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Gruzija
Gustav III. Švedski
Gustav III. je bil od leta 1771 do njegovega umora leta 1792 kralj Švedske, * 24. januar (13. januar) 1746, Stockholm, Švedska, † 29. marec 1792, Stockholm, Švedska Bil je najstarejši sin švedskega kralja Adolfa Friderika in kraljice Luize Ulrike, sestre pruskega kralja Friderika Velikega, in bratranec ruske carice Katarine Velike.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Gustav III. Švedski
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Habsburška monarhija
Iași
Iași (Jaš), je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini Moldaviji.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Iași
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Irak
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Janičar
Kabardino-Balkarija
Kabardino-Balkarija (uradno Kabardinsko-balkarska republika,, kabardinsko Къэбэрдей-Балъкъэр Республикэ, Keberdej-Balker Respublike, balkarsko Къабарты-Малкъар Республика, Kabarti-Malkar Respublika) je avtonomna republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Kabardino-Balkarija
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Katarina Velika
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Kavkaz
Kerč
Kerč (Керчь, krimskotatarsko: Keriç, Керч, stara vzhodna slovanščina: Кърчевъ, starogrško: /Pantikapaion; Kerç) je mesto na polotoku Kerč v vzhodnem predelu Krimskega polotoka ob Kerškem prelivu pri vhodu v Azovsko morje.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Kerč
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Kneževina Moldavija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Konstantinopel
Kraljevina Imereti
Kraljevina Imereti (gruzijsko იმერეთის სამეფო, imeretis samepo) je bila gruzijska monarhija, ki jo je leta 1455 ustanovil član družine Bagration po razpadu Kraljevine Gruzije na rivalska kraljestva.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Kraljevina Imereti
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Krim (polotok)
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Krimski kanat
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Kučukkajnarški mir
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Libanon
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Moldavija
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Mustafa III.
Nova Rusija
Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Nova Rusija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Osmansko cesarstvo
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Poljska
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Pontsko-kaspijska stepa
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Prva svetovna vojna
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Republika obeh narodov
Ruska imperialna mornarica
Ruska imperialna mornarica je bila vojna mornarica Ruskega carstva in Ruskega imperija med letoma 1696 in 1917.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Ruska imperialna mornarica
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Rusko carstvo
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Sedemletna vojna
Seznam vojn
Seznam vojn.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Seznam vojn
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Sredozemlje
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Sredozemsko morje
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Ukrajina
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Varšava
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Vazal
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Velika Britanija
Veliki vezir
Pečat velikega vezirja Veliki vezir (osmansko turško: صدر اعظم ali وزیر اعظم, Vezir-i Azam ali Sadr-ı Azam, turško: Sadrazam, iz perzijskega وزير, wazir – tisti, ki nosi breme, pomočnik) je bil najuglednejši minister sultana Osmanskega cesarstva z absolutnim polnomočjem, ki ga je načeloma lahko razrešil samo sultan.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Veliki vezir
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Vlaška
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Vzhodna Evropa
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Rusko-turška vojna (1768–1774) in Zaporoški kozaki