Kazalo
45 odnosi: Alani, Črno morje, Biogeografija, Biom, Bolgarija, Dačani, Dobrudža, Ekoregija, Hazari, Huni, Indoevropski prajezik, Kalmiki, Kaspijska depresija, Kaspijsko jezero, Kavkaz, Kazaška stepa, Kazahstan, Kenozoik, Kipčaki, Kozaki, Krimski kanat, Krimsko gorovje, Kultura linearne trakaste keramike, Kumani, Kurganska hipoteza, Mezozoik, Moldavija, Onoguri, Ostrogoti, Palearktika, Paratetida, Pečenegi, Romunija, Ruski imperij, Sarmati, Savana, Skiti, Sovjetska zveza, Stepa, Travišče, Ukrajina, Uralsko gorovje, Volški Tatari, Volga, Zlata horda.
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Alani
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Črno morje
Biogeografija
ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Biogeografija
Biom
Biom je najširša naravna skupnost rastlin in živali, ki nastane pod vplivi okolja, zlasti tal in podnebja.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Biom
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Bolgarija
Dačani
Rimska provinca Dakija (z oranžno obrobo). Dačani (latinsko Daci) so bili pleme na območju zgodovinske in zemljepisne pokrajine Trakije.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Dačani
Dobrudža
Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Dobrudža
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Ekoregija
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Hazari
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Huni
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Indoevropski prajezik
Kalmiki
Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kalmiki
Kaspijska depresija
Kaspijska depresija (kazaško Каспий маңы ойпаты, Kaspıı mańy oıpaty, rusko Прикаспи́йская ни́зменность, IPA:, Kaspijsko nižavje) ali Prikaspijska depresija / nižavje je nizko ležeča ravnica.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kaspijska depresija
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kaspijsko jezero
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kavkaz
Kazaška stepa
Kazaška stepa (kazaško Qazaq dalasy, Қазақ даласы tudi Uly dala, даly dala 'Velika stepa'), imenovana tudi velika Dala, ekoregija, palearktičnih zmernih travišč, savanskih in grmičastih biomov, je široko območje odprtih travišč v severnem Kazahstanu in sosednjih delih Rusije, ki se razprostira na vzhodu Pontske stepe in na zahodu stepe doline Emin, s katero je del Evrazijske stepe.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kazaška stepa
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kazahstan
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kenozoik
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kipčaki
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kozaki
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Krimski kanat
Krimsko gorovje
Krimsko gorovje (ukrajinsko Кримські гори, translit. Krymski hory; rusko Крымские горы, translit. Krymskie gory; krimska tatarščina Qırım dağları) je gorovje, ki teče vzporedno z jugovzhodno obalo polotoka Krim, v pasu približno 8–13 km od morja.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Krimsko gorovje
Kultura linearne trakaste keramike
Kultura linearne trakaste keramike je pomembna kultura v neolitiku (pozna kamena doba) Evrope.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kultura linearne trakaste keramike
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kumani
Kurganska hipoteza
Kurganska hipoteza (znana tudi kot kurganska teorija ali kurganski model) ali stepska teorija je najpogosteje sprejet predlog za identifikacijo proto-indoevropske domovine, iz katere so se indoevropski prajeziki razširili po Evropi, Evraziji in delih Azije.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Kurganska hipoteza
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Mezozoik
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Moldavija
Onoguri
Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Onoguri ali Oguri (turško Onoğurlar) so bili turška nomadska plemenska zveza, ki je od 5.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Onoguri
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Ostrogoti
Palearktika
Razmejitev Palearktike na zemljevidu sveta Palearktika je največja od šestih glavnih favnističnih regij zemeljskega kopnega po zoogeografski delitvi, ki jo je vpeljal angleški naravoslovec Alfred Russel Wallace.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Palearktika
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Paratetida
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Pečenegi
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Romunija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Ruski imperij
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Sarmati
Savana
Savana je mešan gozdno travniški ekosistem z značilnimi drevesi, ki so dovolj na široko razporejena tako, da krošnja ne zapira prostora.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Savana
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Skiti
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Sovjetska zveza
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Stepa
Travišče
Travišče v pokrajini Cantabria, severna Španija. Travišče je površina, na katerih prevladujejo trave in druge zelnate rastline.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Travišče
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Ukrajina
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Uralsko gorovje
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Volški Tatari
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Volga
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Pontsko-kaspijska stepa in Zlata horda
Prav tako znan kot Potsko-kaspijska stepa.