Kazalo
26 odnosi: Bizantinsko cesarstvo, Ernah, Hioniti, Jordan (zgodovinar), Kinialon, Konstantin VII. Porfirogenet, Konstantinopel, Kubrat, Kune, Leon I. Tračan, Madžari, Movses Kagankatvaci, Perzija, Pontsko-kaspijska stepa, Prisk, Psevdo-Zaharija Govornik, Sasanidsko cesarstvo, Sibirija, Sogdija, Srednji vek, Teofilakt Simokat, Turščina, Turški jeziki, Ukrajina, Volga, Zakavkazje.
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Onoguri in Bizantinsko cesarstvo
Ernah
''Imenik bolgarskih kanov'', Prepis Uvarova iz 15.-16. stoletja Ernah (bolgarsko: Ернах, Ернак ali Хернак, grško: Ήρνάχ), hunski vladar in tretji (najmlajši) sin Atile.
Poglej Onoguri in Ernah
Hioniti
Azija leta 400 Hioniti (srednje perzijsko Xijōn ali Hijōn, avestansko Xiiaona, sogdijsko xwn, pahlavi Xyon) so bili nomadsko ljudstvo v srednjeazijskih regijah Transoksanije in Baktrije.
Poglej Onoguri in Hioniti
Jordan (zgodovinar)
Justijnijan I. Jordan (grško, Iordánis o Alanós, slovensko Jordan Alan, latinsko ali) je bil bizantinski državni uradnik, verjetno gotskega porekla, ki je kasneje postal zgodovinar, * ni znano, † 6.
Poglej Onoguri in Jordan (zgodovinar)
Kinialon
Kinialon ali Hinialon (grško, Hinialón, latinsko) je bil poglavar Kutrigurov.
Poglej Onoguri in Kinialon
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Poglej Onoguri in Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Onoguri in Konstantinopel
Kubrat
Kubratova Velika Bolgarija okoli leta 650 Kubrat ali Kurt (bolgarsko: Кубрат, ukrajinsko: Кубрат, grško: Χουβράτης, prabolgarski vladar, ki je leta 632 s podjarmljenjem Avarov in združitvijo vseh prabolgarskih plemen ustanovil plemensko zvezo Staro Veliko Bolgarijo.
Poglej Onoguri in Kubrat
Kune
Kune (znanstveno ime Mustelidae) so med družinami zveri najbolj raznovrstna in najštevilčnejša družina.
Poglej Onoguri in Kune
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Onoguri in Leon I. Tračan
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Onoguri in Madžari
Movses Kagankatvaci
Movses Kagankatvaci (armensko Մովսես Կաղանկատվացի, Movses Kagankatvaci), Moses Kalankatui ali Movses Kalankatvaci je armenski zgodovinarТревер К.В.
Poglej Onoguri in Movses Kagankatvaci
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Onoguri in Perzija
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Onoguri in Pontsko-kaspijska stepa
Prisk
| name.
Poglej Onoguri in Prisk
Psevdo-Zaharija Govornik
Psevdo-Zaharija Govornik je sodobno dogovorno ime anonimnega avtorja iz 6.
Poglej Onoguri in Psevdo-Zaharija Govornik
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Onoguri in Sasanidsko cesarstvo
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Onoguri in Sibirija
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Onoguri in Sogdija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Onoguri in Srednji vek
Teofilakt Simokat
Teofilakt Simokat (grško:, Theophylaktos Simokat(t)es), bizantinski zgodovinar iz zgodnjega 7.
Poglej Onoguri in Teofilakt Simokat
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Onoguri in Turščina
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Onoguri in Turški jeziki
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Onoguri in Ukrajina
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Onoguri in Volga
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Onoguri in Zakavkazje