Kazalo
34 odnosi: Asterizem, Astronomska enota, Astronomsko telo, Žrebiček (ozvezdje), Bela pritlikavka, Delfin (ozvezdje), Dvojna zvezda, Herkul (ozvezdje), Izsev, Južni tečajnik, Jupiter, Lisička (ozvezdje), Mednarodna astronomska zveza, Nadorjakinja, Navidezni sij, Nebesni ekvator, Orel (ozvezdje), Ozvezdje, Planetarna meglica, Ptolemaj, Puščica, Ribi (ozvezdje), Rjava pritlikavka, Rumena, Sončev dvojček, Sončev polmer, Sonce, Spektralna razvrstitev zvezd, Svetlobno leto, Trikotnik (ozvezdje), Zemlja, Zunajosončni planet, Zvezda orjakinja, Zvezda pritlikavka.
- Ozvezdja
Asterizem
Asterizem Veliki voz (Big Dipper) v ozvezdju Veliki medved (''Ursa Major''). Asterizem je kakršnakoli povezava zvezd, ki ima svojo značilno obliko in ime, a ni uradno ozvezdje glede na razmejitve neba po določilih Mednarodne astronomske zveze.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Asterizem
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Astronomska enota
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Astronomsko telo
Žrebiček (ozvezdje)
Žrebiček je ozvezdje severne nebesne poloble in drugo najmanjše od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Žrebiček (ozvezdje)
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Bela pritlikavka
Delfin (ozvezdje)
Delfín je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozbvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Delfin (ozvezdje)
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Dvojna zvezda
Herkul (ozvezdje)
Herkul je drugo največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Herkul (ozvezdje)
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Izsev
Južni tečajnik
Zemljevid sveta z označenim južnim tečajnikom Južni tečajnik je eden od petih glavnih vzporednikov, ki se trenutno nahaja na 66° 33′ 39″ južne geografske širine.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Južni tečajnik
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Jupiter
Lisička (ozvezdje)
Lisička je ozvezdje severne nebesne oble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Lisička (ozvezdje)
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Mednarodna astronomska zveza
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Nadorjakinja
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Navidezni sij
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Nebesni ekvator
Orel (ozvezdje)
Orel je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Orel (ozvezdje)
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Ozvezdje
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Planetarna meglica
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Ptolemaj
Puščica
Puščica je lahko.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Puščica
Ribi (ozvezdje)
Ribi (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Ribi (ozvezdje)
Rjava pritlikavka
Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Rjava pritlikavka
Rumena
Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Rumena
Sončev dvojček
Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Sončev dvojček
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Sončev polmer
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Sonce
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Puščica (ozvezdje) in Spektralna razvrstitev zvezd
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Svetlobno leto
Trikotnik (ozvezdje)
Trikotnik je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Trikotnik (ozvezdje)
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Zemlja
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Zunajosončni planet
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Puščica (ozvezdje) in Zvezda orjakinja
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Poglej Puščica (ozvezdje) in Zvezda pritlikavka