Kazalo
96 odnosi: Algoritem, Binomski koeficient, Blokus, Cankarjeva založba, Catalanovo število, David Anthony Klarner, Diagonala, Diedrska grupa, Eksponentna funkcija, Eksponentna rast, Ekvivalenčni razred, Enakostranični trikotnik, Enotski kvadrat, Geometrijski lik, Gigabajt, Go, Grščina, Grupa, Hiperkocka, Igra na deski, John Horton Conway, Kocka, Kombinatorika, Konveksna množica, Kralj (šah), Kvadrat (geometrija), Latinščina, Martin Gardner, Matematična indukcija, Matematični dokaz, Mreža telesa, Nerešeni matematični problemi, Nonomina, Oglišče, Ortogonalnost, Particija (teorija števil), Pentomina, Podmnožica, Polikocka, Poliplet, Poltrak, Povezanost, Pravokotnik, Presek, Preslikava, Računalniška igra, Računalništvo, Ravnina, Razsežnost (vektorski prostor), Razvedrilna matematika, ... Razširi indeks (46 več) »
- Poliforme
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Poliomina in Algoritem
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Poliomina in Binomski koeficient
Blokus
Bernard Tavitian in igra ''Blokus'' Blokus je abstraktna strateška igra na deski za dva do štiri igralce.
Poglej Poliomina in Blokus
Cankarjeva založba
Logotip Cankarjeve založbe Cankarjeva založba (kratica CZ) je založniško podjetje v Ljubljani.
Poglej Poliomina in Cankarjeva založba
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej Poliomina in Catalanovo število
David Anthony Klarner
David Anthony Klarner, ameriški matematik, * 10. oktober 1940, † 20. marec 1999.
Poglej Poliomina in David Anthony Klarner
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Poglej Poliomina in Diagonala
Diedrska grupa
snežinke je Dih6, diedrska simetrija enaka kot pri pravilnem šestkotniku. Diédrska grúpa je v matematiki grupa simetrij pravilnega mnogokotnika, ki vsebuje rotacijske in zrcalne simetrije.
Poglej Poliomina in Diedrska grupa
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej Poliomina in Eksponentna funkcija
Eksponentna rast
Eksponentna rast je proces povečevanja količine s časom.
Poglej Poliomina in Eksponentna rast
Ekvivalenčni razred
ekvivalenčne relacije. Dva trikotnika na levi sta skladna, tretji in četrti pa nista skladna z nobenim drugim trikotnikom. Tako prva dva trikotnika pripadata enakemu ekvivalenčnemu razredu, tretji in četrti pa spadata v vsak svoj ekvivelenčni razred. Ekvivalenčni razred je v matematiki množica X\, in ekvivalenčna relacija nad X\,.
Poglej Poliomina in Ekvivalenčni razred
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Poliomina in Enakostranični trikotnik
Enotski kvadrat
realni ravnini. Enôtski kvadrát je v matematiki kvadrat, ki ima dolžino stranic enako 1.
Poglej Poliomina in Enotski kvadrat
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Poliomina in Geometrijski lik
Gigabajt
Gígabájt (tudi gígazlòg; kratica GB) je merska enota za količino podatkov v računalništvu.
Poglej Poliomina in Gigabajt
Go
Igralna deska za go kamni, se postavljajo na presečišča črt Go Gó (tradicionalno, poenostavljeno kitajsko 围棋, pinjin,, romadži igo,, romadža baduk) je abstraktna strateška miselna igra na deski za dva igralca.
Poglej Poliomina in Go
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Poliomina in Grščina
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Poliomina in Grupa
Hiperkocka
Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.
Poglej Poliomina in Hiperkocka
Igra na deski
Šah, ena od klasičnih iger na deski Igra na igralni deski je igra za enega ali več igralcev z označeno igralno površino v obliki plošče, po kateri igralec premika igralne figure.
Poglej Poliomina in Igra na deski
John Horton Conway
igri življenja John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija, † 11. april 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Poliomina in John Horton Conway
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Poliomina in Kocka
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Poliomina in Kombinatorika
Konveksna množica
Konvéksna mnóžica je v geometriji množica točk, za katero velja, da pri poljubni izbiri točk X in Y iz te množice, daljica XY v celoti leži v tej množici.
Poglej Poliomina in Konveksna množica
Kralj (šah)
šahovski simbol kralja Kralj je ena od figur pri šahu, označena s simbolom »♚«.
Poglej Poliomina in Kralj (šah)
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Poliomina in Kvadrat (geometrija)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Poliomina in Latinščina
Martin Gardner
Martin Gardner, ameriški matematik, * 21. oktober 1914, Tulsa, Oklahoma, ZDA, † 22. maj 2010, Norman, Oklahoma.
Poglej Poliomina in Martin Gardner
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Poglej Poliomina in Matematična indukcija
Matematični dokaz
language.
Poglej Poliomina in Matematični dokaz
Mreža telesa
Mréža (tudi ravnínska mréža) geometrijskega telesa je ravninski prikaz vseh stranskih ploskev, ki omejujeo dano telo.
Poglej Poliomina in Mreža telesa
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Poliomina in Nerešeni matematični problemi
Nonomina
Nonomína (tudi eneomína ali 9-omína) je poliomina, ki jo sestavlja devet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Poliomina in Nonomina
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Poliomina in Oglišče
Ortogonalnost
Odseka AB in CD sta pravokotna drug na drugega. Ortogonálnost je v matematiki drugo ime za pravokotnost.
Poglej Poliomina in Ortogonalnost
Particija (teorija števil)
poliomine pri katerih so vrstice poravnane levo in dolžine vrstic šibko naraščajo (vsaka vrstica ima enako ali manjšo dolžino kot predhodna). Partícija (imenovana tudi celoštevílska partícija) v teoriji števil in kombinatoriki predstavlja način zapisa pozitivnega celega števila n kot vsote pozitivnih celih števil ne nujno enakih.
Poglej Poliomina in Particija (teorija števil)
Pentomina
šestimi Conwayjevo. pentapletov Pentomína (tudi pentamína) je poliomina, ki jo sestavlja pet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Poliomina in Pentomina
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Poliomina in Podmnožica
Polikocka
Sedem prostih tetrakock 29 enostranskih pentakock Kiralna pentakocka Sestavljanka polikock z rešitvijo kocki soma tetramin) Bedlamovi kocki Polikócka je geometrijsko telo, ki ga sestavlja ena ali več enakih s ploskvami spojenih enotskih kock.
Poglej Poliomina in Polikocka
Poliplet
22 prostih tetrapletov Poliplet (ali polikralj) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah ali po ogliščih.
Poglej Poliomina in Poliplet
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Poglej Poliomina in Poltrak
Povezanost
Prostor, obarvan z rdečo je povezan, zeleni prostor pa je nepovezan Povezanost je topološka lastnost.
Poglej Poliomina in Povezanost
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Poliomina in Pravokotnik
Presek
Presèk ima več pomenov.
Poglej Poliomina in Presek
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Poliomina in Preslikava
Računalniška igra
''Spacewar!'', ena prvih iger iz leta 1961 Računálniška ígra je računalniški program, ki se ga uporablja za razvedrilo in zabavo.
Poglej Poliomina in Računalniška igra
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Poliomina in Računalništvo
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Poliomina in Ravnina
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Poliomina in Razsežnost (vektorski prostor)
Razvedrilna matematika
Razvedrílna ali rekreatívna matemátika vsebuje mnogo matematičnih iger in lahko pokriva tudi področja, kot so logika in druge uganke z deduktivnim mišljenjem.
Poglej Poliomina in Razvedrilna matematika
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Poliomina in Rekurzija
Ronald Rivest
Ronald »Ron« Linn Rivest, ameriški kriptograf, računalnikar in izumitelj, * 1947, Schenectady, New York, Združene države Amerike.
Poglej Poliomina in Ronald Rivest
Scientific American
Scientific American je ameriška poljudnoznanstvena revija, specializirana za področji naravoslovja in tehnike, ki izhaja pod okriljem založnika Springer Nature.
Poglej Poliomina in Scientific American
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Poliomina in Simetrija
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Poliomina in Simetrijska grupa
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Poliomina in Skladnost (geometrija)
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Poliomina in Soda in liha števila
Središčni binomski koeficient
n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.
Poglej Poliomina in Središčni binomski koeficient
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Poliomina in Stranica
Sudoku
Lažja uganka ''sudoku'' Sudoku (sūdoku) je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9 × 9, s števili od 1 do 9.
Poglej Poliomina in Sudoku
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Poliomina in Teselacija
Teserakt
Teserákt (tudi 8-célica, oktahóron ali 4-kocka) je v geometriji pravilni štirirazsežni analogon trirazsežne kocke.
Poglej Poliomina in Teserakt
Tetris
Tetris je ena izmed najbolj poznanih računalniških iger, ki so jo izdelali sovjetski programerji Aleksej Pažitnov, Dimitrij Pavlovski in Vadim Gerasimov.
Poglej Poliomina in Tetris
Tetromina
5 prostih tetromin tetrapletov Tetromína (tudi tetramína) je poliomina, ki jo sestavljajo štirje skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Poliomina in Tetromina
Tromina
2 prosti tromini Tromína (tudi triomína ali trinomína) je poliomina, ki jo sestavljajo trije skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Poliomina in Tromina
Uganka
Rubikova kocka Uganka je vrsta naloge, zastavljene na različne načine, ki za reševanje zahteva premislek, oziroma za njeno reševanje običajno ni ustaljenih metod.
Poglej Poliomina in Uganka
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Poliomina in Vrtenje
Zrcaljenje
Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.
Poglej Poliomina in Zrcaljenje
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Poliomina in 0
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Poliomina in 1 (število)
107 (število)
107 (stó sédem) je naravno število, za katero velja 107.
Poglej Poliomina in 107 (število)
108 (število)
108 (stó ósem) je naravno število, za katero velja 108.
Poglej Poliomina in 108 (število)
110 (število)
110 (stó desét) je naravno število, za katero velja 110.
Poglej Poliomina in 110 (število)
12 (število)
12 (dvánajst ali dvanájst) je naravno število, za katero velja 12.
Poglej Poliomina in 12 (število)
166 (število)
166 (stó šestinšéstdeset) je naravno število, za katero velja 166.
Poglej Poliomina in 166 (število)
17 (število)
17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.
Poglej Poliomina in 17 (število)
18 (število)
18 (ósemnajst ali osemnájst) je naravno število, za katero velja 18.
Poglej Poliomina in 18 (število)
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Poglej Poliomina in 19 (število)
195 (število)
195 (stó pétindévetdeset) je naravno število, za katero velja 195.
Poglej Poliomina in 195 (število)
196 (število)
196 (stó šéstindévetdeset) je naravno število, za katero velja 196.
Poglej Poliomina in 196 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Poliomina in 2 (število)
20 (število)
20 (dvájset) je naravno število, za katero velja 20.
Poglej Poliomina in 20 (število)
22 (število)
22 (dváindvájset) je naravno število, za katero velja 22.
Poglej Poliomina in 22 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Poliomina in 3 (število)
34 (število)
34 (štíriintrídeset) je naravno število, za katero velja 34.
Poglej Poliomina in 34 (število)
35 (število)
35 (pétintrídeset) je naravno število, za katero velja 35.
Poglej Poliomina in 35 (število)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Poliomina in 37 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Poliomina in 4 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Poliomina in 5 (število)
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Poglej Poliomina in 6 (število)
60 (število)
60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.
Poglej Poliomina in 60 (število)
63 (število)
63 (tríinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 63.
Poglej Poliomina in 63 (število)
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Poglej Poliomina in 7 (število)
82 (število)
82 (dváinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 82.
Poglej Poliomina in 82 (število)
84 (število)
84 (štíriinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 84.
Poglej Poliomina in 84 (število)
94 (število)
94 (štíriindevétdeset) je naravno število, za katero velja 94.
Poglej Poliomina in 94 (število)
Glej tudi
Poliforme
Prav tako znan kot Polinomina.