Kazalo
40 odnosi: Antanta, Arboretum, Ataman, Avstro-Ogrska, Švica, Čerkezija, Černigov, Bavarska, Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami, Druga svetovna vojna, Epilepsija, Generalpolkovnik, Hetman, KGB, Kozaki, Krim (polotok), Lvov, Moskva, Nacionalsocializem, Nemško cesarstvo, Prusija, Prva svetovna vojna, Red rdečega orla, Red svete Ane, Red svetega Jurija, Red svetega Stanislava, Red svetega Vladimirja, Regensburg, Rostov na Donu, Rusko-japonska vojna, Sankt Peterburg, Simon Petljura, Tretji rajh, Ukrajinska ljudska republika, Vzhodna Prusija, Wiesbaden, 15. maj, 1873, 1945, 26. april.
Antanta
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.
Poglej Pavlo Skoropadski in Antanta
Arboretum
Arboretum Volčji Potok Arboretum je vrt ali park lokalne in v izbran kraj prinesene, vzgajane flore ter favne nekega zemeljskega klimatskega območja.
Poglej Pavlo Skoropadski in Arboretum
Ataman
Ataman (tudi wataman, vataman, otaman; rusko атаман, ватаман, ukrajinsko отаман) je poveljnik oz.
Poglej Pavlo Skoropadski in Ataman
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Pavlo Skoropadski in Avstro-Ogrska
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Pavlo Skoropadski in Švica
Čerkezija
Karta Čerkezije iz leta 1840 Čerkezija na karti Kavkaza Čerkezija (rusko: Черкесия/Čerkesija, turško: Çerkesya) je pokrajina na zahodnem Kavkazu.
Poglej Pavlo Skoropadski in Čerkezija
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Pavlo Skoropadski in Černigov
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Pavlo Skoropadski in Bavarska
Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Brestlitovski sporazum je bila izključna protektoratna pogodba ("mir za kruh"), podpisana 9.
Poglej Pavlo Skoropadski in Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Pavlo Skoropadski in Druga svetovna vojna
Epilepsija
Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.
Poglej Pavlo Skoropadski in Epilepsija
Generalpolkovnik
Generalpolkovnik je najvišji generalski čin: nekatere oborožene sile imajo še višji čin podmaršala/maršala/feldmaršala.
Poglej Pavlo Skoropadski in Generalpolkovnik
Hetman
Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.
Poglej Pavlo Skoropadski in Hetman
KGB
Komitet Gosudarstvenoj Bezopasnosti (kratica KGB; rusko Комите́т госуда́рственной безопа́сности (КГБ); slovensko Komite državne varnosti) je bila osrednja sovjetska varnostno-obveščevalna služba, ki so jo ustanovili 13. marca 1954 in razpustili 6. novembra 1991.
Poglej Pavlo Skoropadski in KGB
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Pavlo Skoropadski in Kozaki
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Pavlo Skoropadski in Krim (polotok)
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Pavlo Skoropadski in Lvov
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Pavlo Skoropadski in Moskva
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Pavlo Skoropadski in Nacionalsocializem
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Pavlo Skoropadski in Nemško cesarstvo
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Pavlo Skoropadski in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Pavlo Skoropadski in Prva svetovna vojna
Red rdečega orla
Zvezda reda rdečega orla Red rdečega orla (Roter Adlerorden) je bil drugi najvišji viteški red (za redom črnega orla) Kraljevine Prusije, ki ga je 12.
Poglej Pavlo Skoropadski in Red rdečega orla
Red svete Ane
Red svete Ane (rusko Орден Святой Анны, Orden Svjatoj Anni) je kot holsteinski vojvodski viteški red ustanovil Karel Friderik, vojvoda Holstein-Gottorpa, 14.
Poglej Pavlo Skoropadski in Red svete Ane
Red svetega Jurija
Red svetega Jurija je najvšje vojaško odlikovanje Ruske federacije.
Poglej Pavlo Skoropadski in Red svetega Jurija
Red svetega Stanislava
Križ sv. Stanislava Red svetega Stanislava (Order Św., Орден Святого Станислава) je bil sprva viteški red Poljsko-latvijske zveze in Kraljevine Poljske (1765-1831) ter nato Ruskega imperija (1831-1917).
Poglej Pavlo Skoropadski in Red svetega Stanislava
Red svetega Vladimirja
Zvezda sv. Vladimirja, sodobna verzija Red svetega Vladimirja (Императорский орден Святого Равноапостольного князя Владимира) je bil viteški red Ruskega imperija, ki ga je ustanovila leta 1782 Katarina Velika v spomin na zasluge svetega Vladimirja.
Poglej Pavlo Skoropadski in Red svetega Vladimirja
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Pavlo Skoropadski in Regensburg
Rostov na Donu
Pogled na Rostov na Donu ponoči z levega brega Dona, 2007 Rostov na Donu je pristaniško mesto v Rusiji.
Poglej Pavlo Skoropadski in Rostov na Donu
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Poglej Pavlo Skoropadski in Rusko-japonska vojna
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Pavlo Skoropadski in Sankt Peterburg
Simon Petljura
Simon Vasiljovič Petljura ali Petlura je bil ukrajinski politik in novinar, * 22. maj 1879, Poltava, Rusko carstvo, † 25. maj 1926, Pariz, Francija.
Poglej Pavlo Skoropadski in Simon Petljura
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Pavlo Skoropadski in Tretji rajh
Ukrajinska ljudska republika
Ukrajinska ljudska republika je bila kratkoživa država v Vzhodni Evropi.
Poglej Pavlo Skoropadski in Ukrajinska ljudska republika
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Pavlo Skoropadski in Vzhodna Prusija
Wiesbaden
Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.
Poglej Pavlo Skoropadski in Wiesbaden
15. maj
15.
Poglej Pavlo Skoropadski in 15. maj
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Pavlo Skoropadski in 1873
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Pavlo Skoropadski in 1945
26. april
26.
Poglej Pavlo Skoropadski in 26. april