Odpri v Google MapsKazalo
61 odnosi: Avstro-Ogrska, Avtonomija, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Černigov, Beloruska ljudska republika, Bolgarija, Boljševiki, Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami, Centralne sile, Danska, Demokracija, Dnipro, Don (reka), Država, Državni udar, Estonija, Februarska revolucija, Harkov, Herson, Hetman, Iran, Jidiš, Judovstvo, Kijev, Krim (polotok), Latvija, Litva, München, Nemško cesarstvo, Neodvisnost, Oktobrska revolucija, Osmansko cesarstvo, Pavlo Skoropadski, Pošta, Poljska, Poltava, Prečrkovanje, Rdeča armada, Riški mirovni sporazum, Rimskokatoliška cerkev, Romunija, Rostov na Donu, Rusi, Ruska državljanska vojna, Ruska republika, Ruski imperij, Simon Petljura, Sovjetska zveza, ... Razširi indeks (11 več) »
- Bivše socialistične republike
- Propadle države
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Avstro-Ogrska
Avtonomija
Avtonomíja (grško Auto-Nomos - nomos pomeni »zakon«: ki si sam/a določa svoj zakon) je pravica do samoupravljanja.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Avtonomija
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Švedska
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Švica
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Češkoslovaška
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Černigov
Beloruska ljudska republika
Beloruska ljudska republika (Белару́ская Наро́дная Рэспу́бліка; Belaruskaja Narodnaja Respublika; BNR) je bila prva beloruska nacionalna država.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Beloruska ljudska republika
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Bolgarija
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Boljševiki
Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Brestlitovski sporazum je bila izključna protektoratna pogodba ("mir za kruh"), podpisana 9.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Centralne sile
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Danska
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Demokracija
Dnipro
Dnipro (Дніпро, Днепр – Dnepr) je industrijsko mesto v Ukrajini, ki stoji ob reki Dneper blizu njenega sotočja s Samaro na vzhodu države, približno 390 km jugovzhodno od Kijeva.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Dnipro
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Don (reka)
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Država
Državni udar
Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Državni udar
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Estonija
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Februarska revolucija
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Harkov
Herson
Herson je mesto na jugu Ukrajine (Rusija trdi, da je mesto v Ruski federaciji).
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Herson
Hetman
Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Hetman
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Iran
Jidiš
Jidiš (יידיש, jidiš ali אידיש, idiš, dobesedno »judovski«) je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreninami.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Jidiš
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Judovstvo
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Kijev
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Krim (polotok)
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Latvija
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Litva
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in München
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Nemško cesarstvo
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Neodvisnost
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Oktobrska revolucija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Osmansko cesarstvo
Pavlo Skoropadski
Pavlo Petrovič Skoropadski je bil ukrajinski aristokrat kozaškega porekla, vojaški častnik, odlikovan v ruski carski armadi, državnik in general ukrajinske vojske.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Pavlo Skoropadski
Pošta
Pošta je organizacija, ki dostavlja pisma in ostale pošiljke naslovnikom v določeni državi.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Pošta
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Poljska
Poltava
Poltava je mesto na severovzhodu Ukrajine, prometno križišče, upravno središče Poltavskega rajona in Poltavski oblasti.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Poltava
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Prečrkovanje
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Rdeča armada
Riški mirovni sporazum
Riški mirovni sporazum ali Riški mir (rusko Рижский договор, Rižskij dogovor, poljsko Traktat Ryski, belorusko Рыжскі мірны дагавор, Rižski mirni dagavor) je bil mirovni sporazum, sklenjen 18.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Riški mirovni sporazum
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Rimskokatoliška cerkev
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Romunija
Rostov na Donu
Pogled na Rostov na Donu ponoči z levega brega Dona, 2007 Rostov na Donu je pristaniško mesto v Rusiji.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Rostov na Donu
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Rusi
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Ruska državljanska vojna
Ruska republika
Ruska republika, uradno Ruska demokratična federalna republika je bila kratkotrajna država, ki je nadzirala de jure ozemlje bivšega Ruskega imperija po razglasitvi Ruske začasne vlade 14.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Ruska republika
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Ruski imperij
Simon Petljura
Simon Vasiljovič Petljura ali Petlura je bil ukrajinski politik in novinar, * 22. maj 1879, Poltava, Rusko carstvo, † 25. maj 1926, Pariz, Francija.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Simon Petljura
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Sovjetska zveza
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Sveti sedež
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Ukrajina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Ukrajinščina
Ukrajinska grivna
Ukrajinska grivna (znak ₴, koda UAH) je uradna valuta Ukrajine.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Ukrajinska grivna
Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Ukrajinska sovjetska socialistična republika (Ukrajinska SSR;, Ukrajin'ska Radjan'ska Socialistyčna Respublika, kratica УРСР, URSR;, kratica УССР, USSR), znana tudi kot Sovjetska Ukrajina, je bila ena od republik Sovjetske zveze od njene ustanovitve leta 1922 do razpada leta 1991.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Ukrajinska sovjetska socialistična republika
Ukrajinsko-sovjetska vojna
Ukrajinsko-sovjetska vojna (encyclopediaofukraine.com).
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Ukrajinsko-sovjetska vojna
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Vojska
Volinija
Volinija (ukrajinsko Волинь, Volyn', belorusko Валынь, Vałyń, poljsko Wołyń) je bila zgodovinska regija v Srednji in Vzhodni Evropi med sedanjo jugovzhodno Poljsko, jugozahodno Belorusijo in zahodno Ukrajino.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Volinija
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Vzhodna Evropa
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zahodni Bug
Zahodni Bug je reka, ki teče po teritoriju treh držav (Ukrajina, Poljska, Belorusija); je četrta najdaljša reke Poljske s 587 km.
Poglej Ukrajinska ljudska republika in Zahodni Bug