Kazalo
40 odnosi: Aleksander Lukašenko, Češkoslovaška, Bavarska, Beloruščina, Belorusi, Boljševiki, Brestlitovski mir, Diaspora, Estonija, Februarska revolucija, Finska, Grodno, Gubernija, Judje, Kaunas, Litovci, Litovska sovjetska socialistična republika, Litva, Minsk, Nacionalna država, Nemčija, Nemci, New York, Pariz, Poljaki, Praga, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Ruščina, Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, Sovjetska zveza, Srednja Evropa, Toronto, Turčija, Ukrajina, Ukrajinska ljudska republika, Ustava, Vilna, Vladimir Lenin.
Aleksander Lukašenko
Aleksánder Grigórjevič Lukašénko (belorusko Алякса́ндр Рыго́равіч Лукашэ́нка, Aljaksandr Ryhoravič Łukašenka, rusko Алекса́ндр Григо́рьевич Лукаше́нко), beloruski politik, prvi predsednik Belorusije, * 30.
Poglej Beloruska ljudska republika in Aleksander Lukašenko
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Beloruska ljudska republika in Češkoslovaška
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Beloruska ljudska republika in Bavarska
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Beloruska ljudska republika in Beloruščina
Belorusi
znamki za 3 kopejke iz leta 1961 Belorusi so Vzhodni Slovani, ki živijo na področju današnje Belorusije; pomembne manjšine so na Poljskem, v Latviji, Litvi, Rusiji in Ukrajini.
Poglej Beloruska ljudska republika in Belorusi
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Beloruska ljudska republika in Boljševiki
Brestlitovski mir
Brestlitovski mir je bila separatna mirovna pogodba, ki so jo 3. marca 1918 podpisali predstavniki centralnih sil in delno priznane sovjetske Rusije v Brest-Litovsku (sedaj Brest, Belorusija).
Poglej Beloruska ljudska republika in Brestlitovski mir
Diaspora
Diaspora je skupina oseb z isto etnično ali versko pripadnostjo, ki živi kot priznana manjšina v deželi, kamor se je preselila iz domovine zaradi ideoloških razlogov ali ki je bila prisilno izgnana iz rodnih krajev.
Poglej Beloruska ljudska republika in Diaspora
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Beloruska ljudska republika in Estonija
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Poglej Beloruska ljudska republika in Februarska revolucija
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Beloruska ljudska republika in Finska
Grodno
Grodno (belorusko Гродна, Grodna, rusko Гродно, Grodno, poljsko Grodno, litovsko Gardinas, jidiš גראָדנע, Grodne) je mesto v zahodni Belorusiji ob reki Nemen, oddaljeno okoli 300 km od beloruske prestolnice Minsk.
Poglej Beloruska ljudska republika in Grodno
Gubernija
Delitev Rusije na osem gubernij leta 1708 Gubernija (rusko губе́рния, gubérnija) je bila velika in osnovna upravna podenota Ruskega carstva in zgodnje Ruske sovjetske federativne socialistične republike in Ukrajinske sovjetske socialistične republike.
Poglej Beloruska ljudska republika in Gubernija
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Beloruska ljudska republika in Judje
Kaunas
Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.
Poglej Beloruska ljudska republika in Kaunas
Litovci
Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.
Poglej Beloruska ljudska republika in Litovci
Litovska sovjetska socialistična republika
Litovska sovjetska socialistična republika je bila ena od sestavnih republik ZSSR, ki je obstajala v letih 1940–1941 in 1944–1990.
Poglej Beloruska ljudska republika in Litovska sovjetska socialistična republika
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Beloruska ljudska republika in Litva
Minsk
Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.
Poglej Beloruska ljudska republika in Minsk
Nacionalna država
Nacionálna držáva (tudi polítični národ) je družbeno-politična kategorija naroda kot etnične skupine, oblikovanega oz.
Poglej Beloruska ljudska republika in Nacionalna država
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Beloruska ljudska republika in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Beloruska ljudska republika in Nemci
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Beloruska ljudska republika in New York
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Beloruska ljudska republika in Pariz
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej Beloruska ljudska republika in Poljaki
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Beloruska ljudska republika in Praga
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Beloruska ljudska republika in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Beloruska ljudska republika in Rdeča armada
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Beloruska ljudska republika in Ruščina
Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).
Poglej Beloruska ljudska republika in Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Beloruska ljudska republika in Ruski imperij
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Beloruska ljudska republika in Sovjetska zveza
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Beloruska ljudska republika in Srednja Evropa
Toronto
Satelitski posnetek mesta Toronto (2.732.000 prebivalcev) je glavno mesto province Ontario in je največje mesto v Kanadi.
Poglej Beloruska ljudska republika in Toronto
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Beloruska ljudska republika in Turčija
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Beloruska ljudska republika in Ukrajina
Ukrajinska ljudska republika
Ukrajinska ljudska republika je bila kratkoživa država v Vzhodni Evropi.
Poglej Beloruska ljudska republika in Ukrajinska ljudska republika
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Beloruska ljudska republika in Ustava
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Beloruska ljudska republika in Vilna
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Beloruska ljudska republika in Vladimir Lenin
Prav tako znan kot Beloruska demokratična republika.