Kazalo
51 odnosi: Alzacija, Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda, Avstrija, Štirinajst točk, Češkoslovaška, Bolgarija, Centralne sile, Dalmacija, David Lloyd George, Društvo narodov, Egejsko morje, Francija, Georges Clemenceau, Grčija, Hermann Müller (politik), Istra, Italija, Jadransko morje, Japonska, Johannes Bell, Južna Tirolska, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Londonski sporazum (1915), Lorena, Madžarska, Neulijska mirovna pogodba, Oktobrska revolucija, Osmansko cesarstvo, Pariz, Poljska, Porenje, Posarje, Predsednik Združenih držav Amerike, Prva svetovna vojna, Razpad Avstro-Ogrske, Reka, Hrvaška, Romunija, Rusija, Sarajevo, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Sevreška mirovna pogodba, Trianonska mirovna pogodba, Turčija, Versajska mirovna pogodba, Versajska palača, Vittorio Emanuele Orlando, Weimarska republika, Woodrow Wilson, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ... Razširi indeks (1 več) »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Alzacija
Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Avstrija
Štirinajst točk
Štirinajst točk je sestavil ameriški predsednik Woodrow Wilson v začetku leta 1918. Štirinajst točk je bila izjava o načelih miru, ki naj bi se uporabila za mirovna pogajanja, da bi končali prvo svetovno vojno in preprečili izbruh nove svetovne vojne.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Štirinajst točk
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Češkoslovaška
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Bolgarija
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Centralne sile
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Dalmacija
David Lloyd George
David Lloyd George, 1.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in David Lloyd George
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Društvo narodov
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Egejsko morje
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Francija
Georges Clemenceau
Georges Benjamin Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar, * 28. september 1841 Mouilleron-en-Pareds † 24. november 1929, Pariz, Francija.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Georges Clemenceau
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Grčija
Hermann Müller (politik)
Hermann Müller, nemški politik, * 18. maj 1876, Mannheim, Nemško cesarstvo, † 20. marec 1931, Berlin, Weimarska republika.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Hermann Müller (politik)
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Italija
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Jadransko morje
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Japonska
Johannes Bell
Johannes Bell, nemški politik in pravnik, * 23. september 1868 Essen, Prusija † 21. oktober 1949 Würgassen.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Johannes Bell
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Južna Tirolska
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Londonski sporazum (1915)
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Lorena
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Madžarska
Neulijska mirovna pogodba
Neulijska mirovna pogodba (tudi neuillyjski mir) je bila sklenjena med predstavniki antante na eni in Bolgarijo kot poraženko v prvi svetovni vojni in podpisana 27.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Neulijska mirovna pogodba
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Oktobrska revolucija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Osmansko cesarstvo
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Pariz
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Poljska
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Porenje
Posarje
Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela, umeščena med deželo Porenje - Pfalška na severovzhodu, Francijo na jugozahodu, ima pa tudi zelo kratko mejo na severozahodu z Luksemburgom.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Posarje
Predsednik Združenih držav Amerike
Predsednik Združenih držav Amerike (angleško: President of the United States; kratica: POTUS) vodi Združene države Amerike.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Predsednik Združenih držav Amerike
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Prva svetovna vojna
Razpad Avstro-Ogrske
Zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1911, sedem let pred razpadom monarhije. Razpad Avstro-Ogrske bil velik geopolitični dogodek, ki je nastal kot posledica rasti notranjih socialnih protislovij in nacionalnega osamosvajanja različnih narodov Avstro-Ogrske.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Razpad Avstro-Ogrske
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Reka, Hrvaška
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Romunija
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Rusija
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Sarajevo
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Sevreška mirovna pogodba
Sevreška mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni in predstavniki antante na drugi strani.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Sevreška mirovna pogodba
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Trianonska mirovna pogodba
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Turčija
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Versajska mirovna pogodba
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Versajska palača
Vittorio Emanuele Orlando
Vittorio Emanuele Orlando, italijanski državnik in politik, * 19. maj 1860, Palermo, Kraljevina Dveh Sicilij, † 1. december 1952, Rim, Italija.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Vittorio Emanuele Orlando
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Weimarska republika
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Woodrow Wilson
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Pariška mirovna konferenca (1919) in 1919