Kazalo
43 odnosi: Akrecijski disk, Aktivno galaktično jedro, Astronomija, Astronomsko telo, Atomsko jedro, Električni naboj, Elektron, Fazni prehod, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Galaksija, Gravitacijsko valovanje, Higgsov bozon, Hitrost, Izbruh žarkov gama, Jedrska cepitev, Jedrska fizika, Jedrski reaktor, Jedrsko zlivanje, Kelvin, Kozmični žarki, Kubit, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Kvantni računalnik, Masa, Nevtronska zvezda, Potovanje v času, Prasevanje, Problem, Računalnik, Seznam nerešenih problemov, Spin, Splošna teorija relativnosti, Standardni model, Superprevodnost, Supersimetrija, Težnost, Temperatura, Teorija vsega, Turbulentni tok, Visokotemperaturni superprevodnik, Zemlja.
- Nerešeni fizikalni problemi
Akrecijski disk
zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Akrecijski disk
Aktivno galaktično jedro
Aktivno galaktično jedro - AGJ (AGN – Active Galactic Nucleus) je kompaktno območje v središču galaksije, ki ima veliko višji izsev v enem izmed območij elektromagnetnega spektra kot običajno, kar nakazuje na to, da izseva ne proizvajajo zvezde.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Aktivno galaktično jedro
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Astronomija
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Astronomsko telo
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Atomsko jedro
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Električni naboj
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Elektron
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Fazni prehod
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Fizika
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Fizika osnovnih delcev
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Galaksija
Gravitacijsko valovanje
Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Gravitacijsko valovanje
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Higgsov bozon
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Hitrost
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Izbruh žarkov gama
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Jedrska cepitev
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Jedrska fizika
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Jedrski reaktor
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Jedrsko zlivanje
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Kelvin
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Kozmični žarki
Kubit
Kubit (kvantni + bit) je kvantni sistem z dvema stanjema in najmanjša enota kvantne informacije.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Kubit
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Kvantna gravitacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Kvantna mehanika
Kvantni računalnik
Kvántni računálnik je naprava, ki računa s superpozicijami kvantnih stanj.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Kvantni računalnik
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Masa
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Nevtronska zvezda
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Potovanje v času
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Prasevanje
Problem
Problém (starogrško πρόβλημα: próblēma) je nerešena naloga ali neželen položaj.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Problem
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Računalnik
Seznam nerešenih problemov
Seznam nerešenih problemov.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Seznam nerešenih problemov
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Spin
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Splošna teorija relativnosti
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Standardni model
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Superprevodnost
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Supersimetrija
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Težnost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Temperatura
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Teorija vsega
Turbulentni tok
Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Turbulentni tok
Visokotemperaturni superprevodnik
Visokotemperaturni superprevodniki (VTS) so superprevodniki, ki imajo temperaturo prehoda višjo od nizkotemperaturnih.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Visokotemperaturni superprevodnik
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Nerešeni problemi v fiziki in Zemlja