Kazalo
34 odnosi: Île de la Cité, Bizantinska umetnost, Bizantinsko cesarstvo, Cluny (opatija), Francoska revolucija, Giulio Raimondo Mazzarino, Gotska umetnost, Henrik VIII. Angleški, Kamena strela, Kapitel, Karel Veliki, Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Kraljeva palača, Madrid, Limoges, Lošč, Mednarodna gotika, Oton I. Veliki, Oton II., Pariz, Parizi, Platon, Relikviarij, Renesansa, Romanska umetnost, Sainte-Chapelle, Samostan Saint-Germain-des-Prés, Slonovina, Stolnica Notre-Dame v Parizu, Tapiserija, Tiberij, Vitraj, Vizigoti, Zlato.
Île de la Cité
Île de la Cité (2009) Île de la Cité (dobesedno Mestni otok) je otok v reki Seni v središču Pariza.
Poglej Musée de Cluny in Île de la Cité
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Poglej Musée de Cluny in Bizantinska umetnost
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Musée de Cluny in Bizantinsko cesarstvo
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Poglej Musée de Cluny in Cluny (opatija)
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Musée de Cluny in Francoska revolucija
Giulio Raimondo Mazzarino
Giulio Raimondo Mazzarino, tudi Jules Mazarin, francoski kardinal in državnik italijanskega rodu, * 14. julij 1602, Pescina, Neapeljsko kraljestvo, † 9. marec 1661, Vincennes, Francija.
Poglej Musée de Cluny in Giulio Raimondo Mazzarino
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Musée de Cluny in Gotska umetnost
Henrik VIII. Angleški
Henrik VIII. (angleško Henry VIII), angleški kralj, lord Irske in irski kralj, * 28. junij 1491, Palača Platentia, Greenwich, Anglija, † 28. januar 1547, Palača Whitehall, London, Anglija.
Poglej Musée de Cluny in Henrik VIII. Angleški
Kamena strela
Kamena strela Mineral kamena strela oz.
Poglej Musée de Cluny in Kamena strela
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Musée de Cluny in Kapitel
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Musée de Cluny in Karel Veliki
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Musée de Cluny in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Musée de Cluny in Konstantinopel
Kraljeva palača, Madrid
Kraljeva palača ali Palacio Real de Madrid je uradna rezidenca španske kraljeve družine v mestu Madrid, vendar se uporablja le za državne slovesnosti.
Poglej Musée de Cluny in Kraljeva palača, Madrid
Limoges
Stolnica sv. Štefana, Limoges Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Haute-Vienne.
Poglej Musée de Cluny in Limoges
Lošč
Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).
Poglej Musée de Cluny in Lošč
Mednarodna gotika
Mednarodna gotika je obdobje gotske umetnosti, ki se je začelo v Burgundiji v Franciji in severni Italiji v poznem 14.
Poglej Musée de Cluny in Mednarodna gotika
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Musée de Cluny in Oton I. Veliki
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Musée de Cluny in Oton II.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Musée de Cluny in Pariz
Parizi
Karta Galije v 1. stoletju n. št. Pariški zlatnik iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec s podobo konja iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec, Metropolitan Museum of Art Parizi (latinsko Parisii), keltsko pleme, ki je bilo v železni dobi od sredine 3.
Poglej Musée de Cluny in Parizi
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Musée de Cluny in Platon
Relikviarij
Relikviárij (srednjeveško latinsko reliquarium iz reliquiae.
Poglej Musée de Cluny in Relikviarij
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Musée de Cluny in Renesansa
Romanska umetnost
Romanska umetnost je umetnost Evrope od približno leta 1000 n. št.
Poglej Musée de Cluny in Romanska umetnost
Sainte-Chapelle
Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.
Poglej Musée de Cluny in Sainte-Chapelle
Samostan Saint-Germain-des-Prés
Benediktinski samostan Saint-Germain-des-Prés (francoska izgovorjava), tik za obrobjem zgodnjesrednjeveškega Pariza, je bil pokopališče merovinških kraljev Nevstrije.
Poglej Musée de Cluny in Samostan Saint-Germain-des-Prés
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Poglej Musée de Cluny in Slonovina
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Poglej Musée de Cluny in Stolnica Notre-Dame v Parizu
Tapiserija
Tapiserija je oblika tekstilne umetnosti, ki jo tradicionalno tkejo ročno na statvah.
Poglej Musée de Cluny in Tapiserija
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Musée de Cluny in Tiberij
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Musée de Cluny in Vitraj
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Musée de Cluny in Vizigoti
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Musée de Cluny in Zlato