Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Aksiom, Argument, Aristotel, Bertrand Russell, Beseda, Filozofija, Friedrich Ludwig Gottlob Frege, Gnoseologija, Grščina, Matematična logika, Matematika, Mehka logika, Mišljenje, Misel, Množica, Načelo, Nauk, Paradoks, Propozicijska logika, Računalništvo, Sofistika, Stoicizem, Znanost.
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Novo!!: Logika in Aksiom · Poglej več »
Argument
Argumènt ima več pomenov.
Novo!!: Logika in Argument · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Logika in Aristotel · Poglej več »
Bertrand Russell
Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, * 18. maj 1872, Ravenscroft (sedaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.
Novo!!: Logika in Bertrand Russell · Poglej več »
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Novo!!: Logika in Beseda · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Logika in Filozofija · Poglej več »
Friedrich Ludwig Gottlob Frege
Friedrich Ludwig Gottlob Frege, nemški matematik, logik in filozof, * 8. november 1848, Wismar, Mecklenburg, Vzhodna Pomeranija, Nemčija, † 26. julij 1925, Bad Kleinen, Mecklenburg.
Novo!!: Logika in Friedrich Ludwig Gottlob Frege · Poglej več »
Gnoseologija
Gnoseologíja ali gnozeologíja (starogrško γνῶσις: gnṑsis, spoznanje + λόγος: lógos, beseda) je filozofska disciplina, ki raziskuje izvore, možnosti, meje, objektivno vrednost in predmet spoznanja.
Novo!!: Logika in Gnoseologija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Logika in Grščina · Poglej več »
Matematična logika
Matemátična lógika je matematična disciplina, ki preučuje formalne sisteme v povezavi z načinom, kako opišejo intuitivna koncepta dokaza in računanja kot dela temeljev matematike.
Novo!!: Logika in Matematična logika · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Logika in Matematika · Poglej več »
Mehka logika
Mehka logika je matematična razširitev Boolove logike, ki pozna samo dve stanji (0 in 1) na neskončno število stanj (interval). Mehko logiko je javnosti leta 1965 prvič predstavil znanstvenik Lofti A. Zadeh.
Novo!!: Logika in Mehka logika · Poglej več »
Mišljenje
Mišljenje, v širšem pomenu, obsega različne spoznavne procese, ki potekajo v delovnem spominu (predstavljanje, pomnjenje, presojanje, odločanje, sklepanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje, reševanje problemov).
Novo!!: Logika in Mišljenje · Poglej več »
Misel
Augusta Rodina Misel je višja oblika umske dejavnosti, izraz človekove zavesti, ki lahko vznikne tudi neodvisno od čutnih zaznav.
Novo!!: Logika in Misel · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Logika in Množica · Poglej več »
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Novo!!: Logika in Načelo · Poglej več »
Nauk
Nauk je ključna misel zgodb (po navadi bajk in ljudskih zgodb), ki potrjuje določeno moralno idejo.
Novo!!: Logika in Nauk · Poglej več »
Paradoks
Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.
Novo!!: Logika in Paradoks · Poglej več »
Propozicijska logika
Propozicijska logika je logika, ki opisuje in normira sklepalna razmerja med stavki (propozicijami).
Novo!!: Logika in Propozicijska logika · Poglej več »
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Novo!!: Logika in Računalništvo · Poglej več »
Sofistika
Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji.
Novo!!: Logika in Sofistika · Poglej več »
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Novo!!: Logika in Stoicizem · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Logika in Znanost · Poglej več »
