Hitreje kot brskalnik!
237 odnosi: Abraham de Moivre, Agnosticizem, Aksiom, Al-Biruni, Al-Farabi, Al-Gazali, Al-Kindi, Alan Turing, Albert Thoralf Skolem, Albert Veliki, Aleksander Afrodizijski, Aleksander Nikolajevič Skrjabin, Alexander Gottlieb Baumgarten, Alfred North Whitehead, Alfred Tarski, Algoritem, Alonzo Church, Ambroziaster, Andrej Ule, Anthony Ashley-Cooper, tretji grof Shaftesbury, Anthony Collins, Aristotel, Aristotelizem, Arthur Norman Prior, Augustus De Morgan, Avicenna, Čista matematika, Človeški možgani, Barok, Bernard Bolzano, Bertrand Russell, Besediloslovje, Blender, Boetij, Borgijski apartmaji, Boris Balant (umetnik), Borut Cerkovnik, Charles Sanders Peirce, Chemtrails, Christoph Willibald Gluck, Clarence Irving Lewis, Danilo Šuster, David Lewis (filozof), Džang Dongsun, Dedukcija, Detektiv, Diagnoza, Digitalna fizika, Disjunkcija, Diskretna matematika, ..., Dodgsonova kondenzacija, Dokaz s protislovjem, Dunning-Krugerjev učinek, Dvopičje, Edmund Husserl, Ekvivalenca, Epikur, Ernst Mally, Ethos, Etuda št. 1 (Ligeti), F. H. Bradley, Filozofija, Frančiškanska knjižnica, Ljubljana, Franc Samuel Karpe, Frane Jerman, Franz Brentano, Franz Xaver von Wulfen, Friedrich Ludwig Gottlob Frege, Georg Ferdinand Cantor, Georg Henrik von Wright, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, George Boole, Giuseppe Peano, Glavni most, Maribor, Gongsun Long, Gottfried Wilhelm Leibniz, Hermann Weyl, Hevristika, Hiperbolični kvaternion, Hrizip, Humanistika, Ibn Badža, Ibn Rušd, Implikacija, IN, Indukcija (logika), Intertekstualnost, Isaiah Berlin, Ivan Skuhala, Ivan Vošnjak, Izidor Hafner, Izrek, Jaakko Hintikka, Jan Łukasiewicz, Jana S. Rošker, Janez Duns Skot, Jean Buridan, Jožef Čuček, Johannes Acronius Frisius, John Dee, John Dewey, John Langshaw Austin, John Venn, John Wallis, Josip Križan, Josip Salomon Delmedigo, Julia Robinson, Jurij Vega, Karl Mannheim, Klasična gimnazija v Ljubljani, Klavdij Galen, Koan, Konjunkcija (logika), Kriptaritem, Kriptoanaliza, Kurt Gödel, Kvadratni koren števila 2, Leo Apostel, Leopold Kronecker, Lev Izakovič Šestov, Logika in razvedrilna matematika, Lorenzo Valla, Louis Couturat, Ludwig Feuerbach, Ludwig Wittgenstein, Luitzen Egbertus Jan Brouwer, Magic: The Gathering, Maple, Marin Ibrišimović, Mark Avrelij, Marko Uršič, Matematična logika, Matematični dokaz, Matematika, Matija Šinko, Matjaž Potrč, Medresa, Megara, Mehka logika, Mereologija, Metafizika, Michael Dummett, Modzi, Mohamed bin Tugluk, Mojzes, Mojzes Majmonid, Monitor, Moritz Schlick, Muzikologija, Nasir at-Tusi, Negacija, Nenad Miščević, Niko Prijatelj, Norbert Wiener, Olbersov paradoks, Olga Markič, Operacija, Origen, Otrok, Otto Weininger, Papež Silvester II., Paradoks, Paul Isaac Bernays, Pavol Jozef Šafárik, Peter Frederick Strawson, Peter Kozler, Petrus Ramus, Philipp Melanchthon, Pierre Abélard, Pierre Duhem, Pierre Gassendi, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 13001–14000, Pomeni imen asteroidov: 27001–28000, Porfirij Tirski, Potovanje v času, Pozitivizem, Programski jezik, Propozicijska logika, Protiprimer, Protislovje, Računalnik, Ramon Llull, Raymond Smullyan, Razvedrilna matematika, Retorika, Retrogradna analiza, Robert Grosseteste, Roger Bacon, Roscelin iz Compiegneja, Rudolf Carnap, Rudolph Goclenius, Salernska šola zdravstva, Samuel Werenfels, Saul Kripke, Seznam akademskih disciplin, Seznam ameriških logikov, Seznam filozofskih vsebin, Seznam indijskih filozofov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam paradoksov, Seznam programskih jezikov, Seznam slovenskih logikov, Sherlock Holmes, Silogizem, Smaleov paradoks, Standardizacija, Starogrška književnost, Stenografija, Stephen Cole Kleene, Stilpon iz Megare, Stoicizem, Sudoku, Svobodomiselnost, Tekmovanje bober, Teorija množic, Teorija raznoterih inteligentnosti, Tertulijan, Tomaž Akvinski, Univerza, Univerza al-Karauin, Univerza v Bologni, Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu, Ustvarjalnost v organizaciji, Vennov diagram, Vezna črta, Vilijem iz Ockhama, Vzhodna filozofija, Willard Van Orman Quine, William Hamilton (filozof), William Stanley Jevons, Wolfgang Stegmüller, XML, Zgodovina znanosti in tehnike, Znanost, 0, 1532. Razširi indeks (187 več) »
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Novo!!: Logika in Abraham de Moivre · Poglej več »
Agnosticizem
Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.
Novo!!: Logika in Agnosticizem · Poglej več »
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Novo!!: Logika in Aksiom · Poglej več »
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.
Novo!!: Logika in Al-Biruni · Poglej več »
Al-Farabi
Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.
Novo!!: Logika in Al-Farabi · Poglej več »
Al-Gazali
Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.
Novo!!: Logika in Al-Gazali · Poglej več »
Al-Kindi
Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.
Novo!!: Logika in Al-Kindi · Poglej več »
Alan Turing
Alan Mathison Turing, angleški matematik, logik, računalnikar, kriptolog in kriptograf, * 23. junij 1912, London, Anglija, † 7. junij 1954, Wilmslow, Anglija.
Novo!!: Logika in Alan Turing · Poglej več »
Albert Thoralf Skolem
Albert Thoralf Skolem, norveški matematik, logik in filozof, * 23. maj 1887, Sandsvaer, Buskerud, Norveška, † 23. marec 1963, Oslo, Norveška.
Novo!!: Logika in Albert Thoralf Skolem · Poglej več »
Albert Veliki
Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.
Novo!!: Logika in Albert Veliki · Poglej več »
Aleksander Afrodizijski
Aleksander iz Afrodiziade (Alexandros ho Aphrodisieús), eden najpomembnejših Aristotelovih komentatorjev.
Novo!!: Logika in Aleksander Afrodizijski · Poglej več »
Aleksander Nikolajevič Skrjabin
Aleksander Nikolajevič Skrjabin, ruski skladatelj, filozof in pianist, * 6. januar 1872 (25. december 1871, ruski koledar), Moskva, Rusija, † 27. april 1915, Moskva.
Novo!!: Logika in Aleksander Nikolajevič Skrjabin · Poglej več »
Alexander Gottlieb Baumgarten
Alexander Gottlieb Baumgarten, nemški filozof, * 17. junij 1714, Berlin, Brandenburg, SRC, † 26. maj 1762, Frankfurt ob Odri, Brandenburg.
Novo!!: Logika in Alexander Gottlieb Baumgarten · Poglej več »
Alfred North Whitehead
Alfred North Whitehead, OM, britanski matematik in filozof, * 15. februar 1861, † 30. december 1947.
Novo!!: Logika in Alfred North Whitehead · Poglej več »
Alfred Tarski
Alfred Tarski, poljsko-ameriški filozof, logik in matematik, * 14. januar 1901, Varšava, Poljska, † 26. oktober 1983, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Logika in Alfred Tarski · Poglej več »
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Novo!!: Logika in Algoritem · Poglej več »
Alonzo Church
Alonzo Church, ameriški matematik in logik, * 14. junij 1903, Washington, ZDA, † 11. avgust 1995, Hudson, Summit County, Ohio, ZDA.
Novo!!: Logika in Alonzo Church · Poglej več »
Ambroziaster
Ambroziaster je ime, dano piscu komentarjev Pavlovih pisem (izjema je pismo Hebrejcem); napisani so v drugi polovici 4. stoletja.
Novo!!: Logika in Ambroziaster · Poglej več »
Andrej Ule
Andrej Ule, slovenski filozof in logik, * 27. april 1946, Ljubljana.
Novo!!: Logika in Andrej Ule · Poglej več »
Anthony Ashley-Cooper, tretji grof Shaftesbury
Anthony Ashley Cooper, tretji grof Shaftensbury, angleški državnik, filozof in pisatelj, *26. februar 1671, † 16. februar 1713.
Novo!!: Logika in Anthony Ashley-Cooper, tretji grof Shaftesbury · Poglej več »
Anthony Collins
Anthony Collins, angleški filozof, * 21. junij 1676, Heston, Grofija Middlesex, Anglija, † 13. december 1729, London.
Novo!!: Logika in Anthony Collins · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Logika in Aristotel · Poglej več »
Aristotelizem
Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.
Novo!!: Logika in Aristotelizem · Poglej več »
Arthur Norman Prior
Arthur Norman Prior, navadno citiran kot A. N. Prior, novozelandski logik in filozof, * 4. december 1914, Masterton, Nova Zelandija, † 6. oktober 1969 Trondheim, Norveška.
Novo!!: Logika in Arthur Norman Prior · Poglej več »
Augustus De Morgan
Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.
Novo!!: Logika in Augustus De Morgan · Poglej več »
Avicenna
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Novo!!: Logika in Avicenna · Poglej več »
Čista matematika
teoriji grup. To se lahko stori brez osredotočenja na temeljne aplikacije konceptov v fizikalnem svetu. Čista matematika je znanost matematičnih konceptov, ki so neodvisni od česarkoli izven matematike.
Novo!!: Logika in Čista matematika · Poglej več »
Človeški možgani
Možgani so del osrednjega živčnega sistema.
Novo!!: Logika in Človeški možgani · Poglej več »
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Novo!!: Logika in Barok · Poglej več »
Bernard Bolzano
Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.
Novo!!: Logika in Bernard Bolzano · Poglej več »
Bertrand Russell
Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, * 18. maj 1872, Ravenscroft (sedaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.
Novo!!: Logika in Bertrand Russell · Poglej več »
Besediloslovje
Besediloslovje (tudi tekstna lingvistika) je veja jezikoslovja, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi; raziskuje predvsem prvine, ki povezujejo povedi v besedilo (npr. zaimek, veznik), razmerja med besedami in predmetnostjo, ki jo zaznamujejo (npr. referenca, deiks), probleme posredovanja informacij in njihove ponovitve v besedilu (npr. členitev po aktualnosti) ter poskuša razvrstiti besedila v besedilne vrste oz.
Novo!!: Logika in Besediloslovje · Poglej več »
Blender
Blender je odprto programsko orodje za grafično 3D modeliranje, animiranje, komponiranje, post produkcijo, 3D manipulacijo v realnem času, izdelovanje 3D računalniških iger in predvajalnik naštetega.
Novo!!: Logika in Blender · Poglej več »
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Novo!!: Logika in Boetij · Poglej več »
Borgijski apartmaji
Borgijski apartmaji so zbirka sob v Apostolski palači v Vatikanu, ki jih je za osebno uporabo prilagodil papež Aleksander VI. (Rodrígo de Borgia).
Novo!!: Logika in Borgijski apartmaji · Poglej več »
Boris Balant (umetnik)
Boris Balant, slovenski umetnik, * 3. marec 1963, Spodnja Idrija.
Novo!!: Logika in Boris Balant (umetnik) · Poglej več »
Borut Cerkovnik
Borut Cerkovnik, slovenski filozof, * 9. december 1966, Novo mesto.
Novo!!: Logika in Borut Cerkovnik · Poglej več »
Charles Sanders Peirce
Charles Sanders Peirce, ameriški matematik, filozof, logik, semiotik, statistik, fizik, astronom, kemik * 10. september 1839, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 19. april 1914, Milford, Pennsylvania, ZDA.
Novo!!: Logika in Charles Sanders Peirce · Poglej več »
Chemtrails
Teorija zarote chemtrails (običajno prevajano kemične sledi) je teza, da so nekatere sledi, ki jih za seboj puščajo letala, v resnici kemično orožje ali biološki agens, namerno razpršen v ozračje (s pomočjo škropljenja ali pa mešanja z letalskim gorivom), in to z namenom, ki ni znan široki javnosti in ki ga poznajo in upravljajo le nekateri vladni uslužbenci, zlasti zahodnih držav.
Novo!!: Logika in Chemtrails · Poglej več »
Christoph Willibald Gluck
Christoph Willibald Gluck, nemški operni skladatelj, * 2. julij 1714 Erasbach (Bavarska), † 15. november 1787, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Logika in Christoph Willibald Gluck · Poglej več »
Clarence Irving Lewis
Clarence Irving Lewis, ameriški filozof in logik, * 12. april 1883, Stoneham, Massachusetts, Združene države Amerike, † 3. februar 1964, Menlo Park, Kalifornija.
Novo!!: Logika in Clarence Irving Lewis · Poglej več »
Danilo Šuster
Danilo Šuster, slovenski filozof in logik, * 4. november 1960, Ljubljana.
Novo!!: Logika in Danilo Šuster · Poglej več »
David Lewis (filozof)
David Kellog Lewis, ameriški filozof, * 28. september 1941, Oberlin, Ohio, ZDA, † 14. oktober 2001, Princeton, New Jersey, ZDA David Kellogg Lewis je bil ameriški filozof.
Novo!!: Logika in David Lewis (filozof) · Poglej več »
Džang Dongsun
Džang Dongsun (poenostavljena kitajščina: 张东荪; tradicionalna kitajščina: 張東蓀; Wade–Giles: Chang Tung-sun; pinjin: Zhang Dongsun), kitajski filozof, * 9. december 1886, Hangdžov, Džedžjang, Kitajska, † 2. junij 1973, Peking, Kitajska.
Novo!!: Logika in Džang Dongsun · Poglej več »
Dedukcija
Dedúkcija je v logiki izpeljava ugotovitve, ki izvira iz ene ali več navedb, od katerih je vsaka navedba predhodnica ali posledica ugotovitve, ki nastopa v danem dokazu.
Novo!!: Logika in Dedukcija · Poglej več »
Detektiv
Detektiv je preiskovalec kriminalnih dejanj, lahko je član, sodelavec policijske agencije ali pa privatni preiskovalec.
Novo!!: Logika in Detektiv · Poglej več »
Diagnoza
Diagnoza pomeni v medicini prepoznavanje in poimenovanje bolezni.
Novo!!: Logika in Diagnoza · Poglej več »
Digitalna fizika
Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.
Novo!!: Logika in Digitalna fizika · Poglej več »
Disjunkcija
V matematični logiki je disjunkcija dvočlena logična operacija med izjavami.
Novo!!: Logika in Disjunkcija · Poglej več »
Diskretna matematika
Diskretna matematika je področje matematike, ki proučuje diskretne strukture.
Novo!!: Logika in Diskretna matematika · Poglej več »
Dodgsonova kondenzacija
Dodgsonova kondenzacija je postopek, ki nam omogoča računanje determinant kvadratnih matrik.
Novo!!: Logika in Dodgsonova kondenzacija · Poglej več »
Dokaz s protislovjem
Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.
Novo!!: Logika in Dokaz s protislovjem · Poglej več »
Dunning-Krugerjev učinek
Dunning-Krugerjev učinek predstavlja kognitivno pristranskost, kjer se neusposobljeni posamezniki ne zavedajo lastnega nivoja znanja o določenem področju, kar vodi k slabim odločitvam in zmotnim zaključkom.
Novo!!: Logika in Dunning-Krugerjev učinek · Poglej več »
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Novo!!: Logika in Dvopičje · Poglej več »
Edmund Husserl
Edmund Husserl (s polnim imenom Edmund Gustav Albrecht Husserl), nemški filozof, * 8. april 1859, Prostějov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 27. april 1938, Freiburg, Nemčija.
Novo!!: Logika in Edmund Husserl · Poglej več »
Ekvivalenca
V matematični logiki je ekvivalenca dvočlena logična operacija med izjavami.
Novo!!: Logika in Ekvivalenca · Poglej več »
Epikur
Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.
Novo!!: Logika in Epikur · Poglej več »
Ernst Mally
Ernst Mally, avstrijski filozof in logik, * 1879, † 8. marec 1944.
Novo!!: Logika in Ernst Mally · Poglej več »
Ethos
Êthos (grško) je starogrška beseda za značaj, duševno stanje, razpoloženje, duševno dispozicijo; lahko pomeni tudi način življenja.
Novo!!: Logika in Ethos · Poglej več »
Etuda št. 1 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Novo!!: Logika in Etuda št. 1 (Ligeti) · Poglej več »
F. H. Bradley
Francis Herbert Bradley OM, angleški filozof, smer britanski idealizem, * 30. januar 1846, Clapham, Surrey, Anglija, Združeno kraljestvo, † 18. september 1924, Oxford, Oxfordshire.
Novo!!: Logika in F. H. Bradley · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Logika in Filozofija · Poglej več »
Frančiškanska knjižnica, Ljubljana
Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani je del frančiščanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču mesta.
Novo!!: Logika in Frančiškanska knjižnica, Ljubljana · Poglej več »
Franc Samuel Karpe
Franc Samuel Karpe, slovenski pravnik in filozof, * 17. november 1747, Ljubljana, † 19. september 1806, Dunaj, Avstrija Velja za največjega slovenskega racionalističnega filozofa sistematike.
Novo!!: Logika in Franc Samuel Karpe · Poglej več »
Frane Jerman
Frane Jerman, slovenski filozof in logik, * 27. december 1933, Ljubljana, † 2002.
Novo!!: Logika in Frane Jerman · Poglej več »
Franz Brentano
Franz Clemens Honoratus Hermann Brentano, nemški filozof in psiholog, * 16. januar 1838, Marienberg, Boppard am Rhein, Nemčija, † 17. marec 1917, Zürich, Švica.
Novo!!: Logika in Franz Brentano · Poglej več »
Franz Xaver von Wulfen
Baron Franz Xaver von Wulfen, avstrijski jezuit, botanik in mineralog, * 5. november 1728, Beograd, † 16. marec 1805, Celovec, Avstrijsko cesarstvo.
Novo!!: Logika in Franz Xaver von Wulfen · Poglej več »
Friedrich Ludwig Gottlob Frege
Friedrich Ludwig Gottlob Frege, nemški matematik, logik in filozof, * 8. november 1848, Wismar, Mecklenburg, Vzhodna Pomeranija, Nemčija, † 26. julij 1925, Bad Kleinen, Mecklenburg.
Novo!!: Logika in Friedrich Ludwig Gottlob Frege · Poglej več »
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Novo!!: Logika in Georg Ferdinand Cantor · Poglej več »
Georg Henrik von Wright
Georg Henrik von Wright (IPA), finski analitični filozof, logik in esejist, * 14. junij 1916, Helsinki, Finska, † 16. junij 2003, Helsinki.
Novo!!: Logika in Georg Henrik von Wright · Poglej več »
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Novo!!: Logika in Georg Wilhelm Friedrich Hegel · Poglej več »
George Boole
George Boole, FRS, angleški matematik, filozof in logik, * 2. november 1815, Lincoln, Anglija, † 8. december 1864, Ballintemple, Irska.
Novo!!: Logika in George Boole · Poglej več »
Giuseppe Peano
Giuseppe Peano, italijanski matematik in logik, (* 27. avgust 1858, Cuneo, Piemont, Kraljestvo Sardinija, † * 20. april 1932, Torino, Kraljevina Italija. Velja za utemeljitelja matematične logike. Pomembni so njegovi prispevki k aksiomatiki, ti. Peanovi aksiomi, matematični indukciji, teoriji množic, vektorski analizi, diferencialnih enačb in filozofiji matematike. Je avtor umetnega jezika Latino sine flexione, simplificirane oblike latinščine.
Novo!!: Logika in Giuseppe Peano · Poglej več »
Glavni most, Maribor
Glavni most (tudi: Stari most) je eden izmed mostov čez reko Dravo v Mariboru.
Novo!!: Logika in Glavni most, Maribor · Poglej več »
Gongsun Long
Gongsun Long (poenostavljena kitajščina: 公孙龙; tradicionalna kitajščina: 公孫龍; pinjin: Gōngsūn Lóng; Wade–Giles: Kung1-sun1 Lung2), kitajski filozof, logik, predstavnik Šole imen, * 325 pr. n. št., † 250 pr. n. št. Poleg Deng Šija in Hui Šija velja za enega vodilnih predstavnikov poznomohistične Šole imen.
Novo!!: Logika in Gongsun Long · Poglej več »
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Novo!!: Logika in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Novo!!: Logika in Hermann Weyl · Poglej več »
Hevristika
Hevrístika (starogrško: heurísko - najti, spoznati, odkriti, ugotoviti, izvedeti) je metoda za reševanje problemov.
Novo!!: Logika in Hevristika · Poglej več »
Hiperbolični kvaternion
Hiperbolični kvaternion je v algebrah nad obsegom določen z To je spremenjeni kvaternion, kjer namesto običajnega −1, uporabljamo Štirirazsežna algebra hiperboličnih kvaternionov vključuje nekaj lastnosti bikvaternionov.
Novo!!: Logika in Hiperbolični kvaternion · Poglej več »
Hrizip
Hrizip (Hrísippos hó Soleís), starogrški filozof, * 281 pr. n. št., Soloi, Grčija, † 205 pr. n. št..
Novo!!: Logika in Hrizip · Poglej več »
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Novo!!: Logika in Humanistika · Poglej več »
Ibn Badža
Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti, znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor: filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.
Novo!!: Logika in Ibn Badža · Poglej več »
Ibn Rušd
Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.
Novo!!: Logika in Ibn Rušd · Poglej več »
Implikacija
V matematični logiki je implikacija dvočlena logična operacija med izjavami.
Novo!!: Logika in Implikacija · Poglej več »
IN
IN je lahko kratica oz.
Novo!!: Logika in IN · Poglej več »
Indukcija (logika)
Indúkcija je v logiki metoda za sklepanje iz delnega k celotnemu oziroma iz individualnega k univerzalnemu, torej na osnovi opazovanja išče vzorce in jih povezuje v teorije.
Novo!!: Logika in Indukcija (logika) · Poglej več »
Intertekstualnost
Intertekstualnost je lastnost literature.
Novo!!: Logika in Intertekstualnost · Poglej več »
Isaiah Berlin
Sir Isaiah Berlin, latvijsko-britanski politični filozof judovskega rodu, * 6. junij 1909, Riga, Latvija, † 5. november 1997, Oxford, Anglija, Združeno Kraljestvo.
Novo!!: Logika in Isaiah Berlin · Poglej več »
Ivan Skuhala
Ivan Skuhala, slovenski teolog in katehet, * 15. avgust 1847, Tomaž pri Ormožu, † 18. februar 1903, Ljutomer.
Novo!!: Logika in Ivan Skuhala · Poglej več »
Ivan Vošnjak
Ivan Vošnjak, slovenski teolog in filozof, * 24. junij 1818, Sv. Martin pri Šaleku, † 17. november 1877, Ptuj.
Novo!!: Logika in Ivan Vošnjak · Poglej več »
Izidor Hafner
Izidor Hafner, slovenski matematik in logik, * 1949.
Novo!!: Logika in Izidor Hafner · Poglej več »
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Novo!!: Logika in Izrek · Poglej več »
Jaakko Hintikka
Jaakko Hintikka, finski logik in analitični filozof, * 12. januar, 1929, Vantaa, Finska, † 12. avgust 2015, Porvoo.
Novo!!: Logika in Jaakko Hintikka · Poglej več »
Jan Łukasiewicz
Jan Łukasiewicz (Lucasiewicz, Lukasijevič), poljski logik, matematik in filozof, * 21. december 1878, Lvov, Avstrijska Galicija (sedaj Ukrajina), † 13. februar 1956, Dublin, Irska.
Novo!!: Logika in Jan Łukasiewicz · Poglej več »
Jana S. Rošker
Jana S. Rošker, slovenska sinologinja, * 21. maj 1960, Murska Sobota.
Novo!!: Logika in Jana S. Rošker · Poglej več »
Janez Duns Skot
Janez Duns Skot, s častnim nazivom Doctor subtilis (Pretanjeni učitelj) ali tudi Doctor marianus (Marijanski učitelj), škotski duhovnik, frančiškan, teolog, filozof in blaženi, * okoli 1266, Duns, Berwickshire, Škotska, † 8. november 1308, Köln, Nemčija.
Novo!!: Logika in Janez Duns Skot · Poglej več »
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Novo!!: Logika in Jean Buridan · Poglej več »
Jožef Čuček
Jožef Čuček, slovenski teolog in filozof, * 15. marec 1826, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, † 22. februar 1886, Jarenina.
Novo!!: Logika in Jožef Čuček · Poglej več »
Johannes Acronius Frisius
Johannes Acronius Frisius, nizozemski zdravnik, matematik, pesnik in pedagog, * 1520, Akkrum, † 18. oktober 1564, Basel.
Novo!!: Logika in Johannes Acronius Frisius · Poglej več »
John Dee
John Dee, valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf, * 13. julij 1527, London, Anglija, † 1608 ali 1609, Mortlake, London.
Novo!!: Logika in John Dee · Poglej več »
John Dewey
John Dewey, ameriški filozof, psiholog in pedagog, * 20. oktober 1859, Burlington, Vermont, ZDA † 1. junij 1952, New York, ZDA.
Novo!!: Logika in John Dewey · Poglej več »
John Langshaw Austin
John Langshaw Austin, angleški filozof in jezikoslovec, * 26. marec 1911, Lancaster, okraj Lancashire, Anglija, † 8. februar 1960, Oxford.
Novo!!: Logika in John Langshaw Austin · Poglej več »
John Venn
John Venn, FRS, angleški logik in filozof, * 4. avgust 1834, Kingston upon Hull, Yorkshire, Anglija, † 4. april 1923, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Logika in John Venn · Poglej več »
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Novo!!: Logika in John Wallis · Poglej več »
Josip Križan
Josip Križan, slovenski matematik, fizik, logik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.
Novo!!: Logika in Josip Križan · Poglej več »
Josip Salomon Delmedigo
Josip Salomon Qandia Delmedigo, judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik, * 16. junij 1591, Heraklion (Candia) na Kreti, † 16. oktober 1655, Praga.
Novo!!: Logika in Josip Salomon Delmedigo · Poglej več »
Julia Robinson
Julia Hall Bowman Robinson, ameriška matematičarka, * 8. december 1919, 30. julij 1985.
Novo!!: Logika in Julia Robinson · Poglej več »
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Novo!!: Logika in Jurij Vega · Poglej več »
Karl Mannheim
Karl Mannheim, madžarski sociolog, * 27. marec 1893, Budimpešta, Ogrska (zdaj Madžarska), † 9. januar 1947, London, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Logika in Karl Mannheim · Poglej več »
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Novo!!: Logika in Klasična gimnazija v Ljubljani · Poglej več »
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Novo!!: Logika in Klavdij Galen · Poglej več »
Koan
Koan, izrek zen budizma, je paradoksalno besedilo in besedilo velike jezikovne zgoščenosti.
Novo!!: Logika in Koan · Poglej več »
Konjunkcija (logika)
V matematični logiki je konjunkcija dvočlena logična operacija med izjavami. Izraz konjunkcija izhaja iz latinske besede coniunctio, ki pomeni povezava.
Novo!!: Logika in Konjunkcija (logika) · Poglej več »
Kriptaritem
Kriptaritem (črkovna enačba) je matematična igra oziroma uganka, kjer imamo s črkami podano enačbo, ki vsebuje neznana števila.
Novo!!: Logika in Kriptaritem · Poglej več »
Kriptoanaliza
Kriptoanaliza je znanstvena disciplina, ki raziskuje postopke dešifriranja skritega besedila (tajnopisa) brez predhodnega poznavanja ključa.
Novo!!: Logika in Kriptoanaliza · Poglej več »
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Logika in Kurt Gödel · Poglej več »
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Novo!!: Logika in Kvadratni koren števila 2 · Poglej več »
Leo Apostel
Leo Apostel, belgijski filozof, pedagog in prostozidar, * 4. september 1925, Antwerpen, † 10. avgust 1995, Gent.
Novo!!: Logika in Leo Apostel · Poglej več »
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Logika in Leopold Kronecker · Poglej več »
Lev Izakovič Šestov
Lev Izakovič Šestov, rojen kot Jehuda Lejb Švarcman (Иегуда Лейб Шварцман), ruski eksistencialni filozof, * 12. februar 1866, Kijev, † 19. november 1938, Pariz.
Novo!!: Logika in Lev Izakovič Šestov · Poglej več »
Logika in razvedrilna matematika
Logika in razvedrilna matematika je slovenska matematična revija.
Novo!!: Logika in Logika in razvedrilna matematika · Poglej več »
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Novo!!: Logika in Lorenzo Valla · Poglej več »
Louis Couturat
Louis Couturat, francoski logik, matematik, filozof, pedagog in jezikoslovec, * 17. januar 1868, Ris-Orangis, † 3. avgust 1914.
Novo!!: Logika in Louis Couturat · Poglej več »
Ludwig Feuerbach
Ludwig Andreas von Feuerbach, nemški filozof in antropolog, * 28. julij 1804, Landshut, Bavarska, † 13. september 1872, Nürnberg.
Novo!!: Logika in Ludwig Feuerbach · Poglej več »
Ludwig Wittgenstein
Ludwig Josef Johann Wittgenstein, avstrijski filozof, logik in inženir, * 26. april 1889, Dunaj, Avstrija, † 29. april 1951, Cambridge, Anglija, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Logika in Ludwig Wittgenstein · Poglej več »
Luitzen Egbertus Jan Brouwer
Luitzen Egbertus Jan Brouwer, nizozemski matematik in filozof, * 27. februar 1881, Overschie, Nizozemska, † 2. december 1966, Blaricum, Nizozemska.
Novo!!: Logika in Luitzen Egbertus Jan Brouwer · Poglej več »
Magic: The Gathering
Zadnja stran vseh Magic: The Gathering kart je enaka. Magic The Gathering je družabna igra s kartami za dva ali več igralcev.
Novo!!: Logika in Magic: The Gathering · Poglej več »
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Novo!!: Logika in Maple · Poglej več »
Marin Ibrišimović
Marin Ibrišimović, hrvaški frančiškan, gvardijan in škof, * okoli leta 1600, Požega, † 21. januar 1650, Požega.
Novo!!: Logika in Marin Ibrišimović · Poglej več »
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Novo!!: Logika in Mark Avrelij · Poglej več »
Marko Uršič
Marko Uršič, slovenski filozof in pisatelj, * 18. maj 1951, Ljubljana.
Novo!!: Logika in Marko Uršič · Poglej več »
Matematična logika
Matemátična lógika je matematična disciplina, ki preučuje formalne sisteme v povezavi z načinom, kako opišejo intuitivna koncepta dokaza in računanja kot dela temeljev matematike.
Novo!!: Logika in Matematična logika · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Logika in Matematični dokaz · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Logika in Matematika · Poglej več »
Matija Šinko
Matija Šinko, slovenski teolog in filozof, * 10. september 1829, Središče, † 21. februar 1913, Središče.
Novo!!: Logika in Matija Šinko · Poglej več »
Matjaž Potrč
Matjaž Potrč, slovenski filozof, smer analitična filozofija, * 13. september 1948, Maribor.
Novo!!: Logika in Matjaž Potrč · Poglej več »
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Novo!!: Logika in Medresa · Poglej več »
Megara
Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.
Novo!!: Logika in Megara · Poglej več »
Mehka logika
Mehka logika je matematična razširitev Boolove logike, ki pozna samo dve stanji (0 in 1) na neskončno število stanj (interval). Mehko logiko je javnosti leta 1965 prvič predstavil znanstvenik Lofti A. Zadeh.
Novo!!: Logika in Mehka logika · Poglej več »
Mereologija
Mereologija je v filozofiji študija odnosov med delom in celoto in odnosov med posameznimi deli celote.
Novo!!: Logika in Mereologija · Poglej več »
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Novo!!: Logika in Metafizika · Poglej več »
Michael Dummett
Sir Michael Anthony Eardley Dummett, angleški filozof, * 27. junij 1925, London, † 27. december 2011, Oxford.
Novo!!: Logika in Michael Dummett · Poglej več »
Modzi
Modzi (kitajsko 墨子; latinizirano: Micius; pinjin: Mòzǐ; poznan tudi kot Mo di, Mo Ti, Mo ce), kitajski filozof, vojaški inženir in pedagog, * ok.
Novo!!: Logika in Modzi · Poglej več »
Mohamed bin Tugluk
Mohamed bin Tugluk ali Mohamed Salman kan Tugluk (turško Muhammed bin Tuğluk, arabsko محمد بن طغلق), je bil turški sultan Delhijskega sultanata, ki je vladal od leta 1324 do 1351, * ni znano, † 20. marec 1351.
Novo!!: Logika in Mohamed bin Tugluk · Poglej več »
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Novo!!: Logika in Mojzes · Poglej več »
Mojzes Majmonid
Mojzes Majmonid, lat.
Novo!!: Logika in Mojzes Majmonid · Poglej več »
Monitor
Mónitor ali prikazoválnik je računalniška zunanja naprava (tudi izhodna naprava), zmožna prikazovati mirne ali gibajoče slike, ki jih ustvarja računalnik in obdela grafična kartica.
Novo!!: Logika in Monitor · Poglej več »
Moritz Schlick
Moritz Schlick, s polnim imenom Friedrich Albert Moritz Schlick, nemško-avstrijski filozof in fizik, * 14. april 1882, Berlin, Nemčija, † 22. junij 1936, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Logika in Moritz Schlick · Poglej več »
Muzikologija
Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.
Novo!!: Logika in Muzikologija · Poglej več »
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.
Novo!!: Logika in Nasir at-Tusi · Poglej več »
Negacija
Negácija (tudi zaníkanje) je v matematični logiki enočlena logična operacija med izjavami.
Novo!!: Logika in Negacija · Poglej več »
Nenad Miščević
Nenad Miščević, hrvaški analitični, filozof, doktor filozofije in publicist, * 1. november, 1950, Zagreb.
Novo!!: Logika in Nenad Miščević · Poglej več »
Niko Prijatelj
Niko Prijatelj, slovenski matematik, pedagog in avtor učbenikov, * 31. januar 1922, Ljubljana, † 16. julij 2003, Ljubljana.
Novo!!: Logika in Niko Prijatelj · Poglej več »
Norbert Wiener
Norbert Wiener, ameriški matematik, * 26. november 1894, Columbia, Misuri, ZDA, † 18. marec 1964, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Logika in Norbert Wiener · Poglej več »
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19. stoletju, je paradoksalna izjava, da bi moralo biti nočno nebo neskončno »svetlo« (gostota sevanja bi bila neskončno velika) in ne črno, če so zvezde enakomerno porazdeljene po neskončnem Vesolju.
Novo!!: Logika in Olbersov paradoks · Poglej več »
Olga Markič
Olga Markič, slovenska filozofinja, * 3. november 1959, Celje.
Novo!!: Logika in Olga Markič · Poglej več »
Operacija
Operácija ima več pomenov.
Novo!!: Logika in Operacija · Poglej več »
Origen
Origen, Origen Adamantius ali Origen Aleksandrijski, krščanski filozof, teolog, spoznavalec in cerkveni oče, * okoli 185, Aleksandrija, (Egipt, Rimsko cesarstvo), † okoli 253 Tir (Libanon, Rimsko cesarstvo).
Novo!!: Logika in Origen · Poglej več »
Otrok
Štiri indijske deklice nosijo vodo Otrok je človeški potomec katerekoli starosti ali deček oz.
Novo!!: Logika in Otrok · Poglej več »
Otto Weininger
Otto Weininger, avstrijski filozof, * 3. april 1880, Dunaj, † 4. oktober 1903, Dunaj.
Novo!!: Logika in Otto Weininger · Poglej več »
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Novo!!: Logika in Papež Silvester II. · Poglej več »
Paradoks
Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.
Novo!!: Logika in Paradoks · Poglej več »
Paul Isaac Bernays
Paul Isaac Bernays, švicarski matematik in logik, * 17. oktober 1888, London, Anglija, † 18. september 1977, Zürich, Švica.
Novo!!: Logika in Paul Isaac Bernays · Poglej več »
Pavol Jozef Šafárik
Pavol Jozef Šafárik (češ. Pavel Josef Šafařík), slovaško-češki filolog, pesnik, slavist, literarni zgodovinar, zgodovinar in etnograf, * 13. maj 1795, Kobeliarovo, † 26. junij 1861, Praga.
Novo!!: Logika in Pavol Jozef Šafárik · Poglej več »
Peter Frederick Strawson
Profesor Sir Peter Frederick Strawson, angleški filozof, * 23. november 1919, London, ZK, † 13. februar 2006, London.
Novo!!: Logika in Peter Frederick Strawson · Poglej več »
Peter Kozler
''Zemljovid slovenske dežele in pokrajin'', 1852, izdan 1861 Peter Kozler (tudi Kosler), slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu, * 16. februar 1824, Koče pri Kočevski Reki, † 16. april 1879, Ljubljana.
Novo!!: Logika in Peter Kozler · Poglej več »
Petrus Ramus
Petrus Ramus (francosko Pierre de la Ramée), francoski renesančni humanist, matematik, logik, filozof, retorik in pedagog, * 1515, vas Cuts, Pikardija, Francija, † 26. avgust, 1572, Pariz, Francija.
Novo!!: Logika in Petrus Ramus · Poglej več »
Philipp Melanchthon
Philipp Melanchthon (rojen Philipp Schwarzert), nemški verski reformator, teolog, filozof in pedagog.
Novo!!: Logika in Philipp Melanchthon · Poglej več »
Pierre Abélard
Peter Abelard (-,, tudi Abailard, Abeilard, francoski sholastični filozof, logik in teolog, *1079, Le Pallet, Vojvodina Bretanija, Kraljevina Francija, † 21. april 1142, Chalon-sur-Saône, Vojvodina Burgundija, Kraljevina Francija. Velja za enega najbolj vplivnih sholastičnih učenjakov v 12. stoletju, ki je bil v središču takratnih intelektualnih razprav in polemik. Odlikoval se je v naravoslovnih znanostih in v dialektiki, veji filozofije, ki je tedaj v glavnem vključevala Aristotelovo logiko, prenešeno prek latinskih virov. V metafiziki je zagovornik konceptualizma, ontološke pozicije med realizmom in nominalizmom, ki uvršča univerzalije v um. V javnih disputih je bil izjemno vešč govorec, ki se ni pustil zmesti svojim idejnim nasprotnikom in intelektulanim rivalom. Odlikovali so ga hiter razum, oster jezik in popolni spomin, ki so ga naredile nepremagljivega v debati. Nazadnje pa sta mu najbolj škodili aroganca in drznost tudi v disputih okoli teoloških dogem, kar je bilo dovolj, da so ga nazadnje obsodili krivoverstva in na osamo. Njegova burna osebnost je pustila vtis na vseh, ki jih je spoznal, v pozitivnem in negativnem. Iz disputov s takrat najbolj priznanim teologom Bernardom iz Clairvauxa je sicer izšel kot utišani poraženec, a nedvomno kot moralni zmagovalec. Zgodba o njegovem razmerju in ljubezni do svoje učenke Heloize (Héloïse) je postala legendarna in primer tragične romance. Kljub njegovemu izjemno razgibanemu življenju so njegovi dosežki filozofiji tisti, ki so ga naredili za priznano ime.
Novo!!: Logika in Pierre Abélard · Poglej več »
Pierre Duhem
Pierre Maurice Marie Duhem (10. junij 1861 - 14. september 1916) je bil francoski fizik, matematik, zgodovinar in filozof.
Novo!!: Logika in Pierre Duhem · Poglej več »
Pierre Gassendi
Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.
Novo!!: Logika in Pierre Gassendi · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Logika in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 13001–14000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 13001 do 14000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Logika in Pomeni imen asteroidov: 13001–14000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 27001–28000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 27001 do 28000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Logika in Pomeni imen asteroidov: 27001–28000 · Poglej več »
Porfirij Tirski
Porfirij, starogrški novoplatonistični filozof, * 234, Tir, Libanon, † 309, Rim.
Novo!!: Logika in Porfirij Tirski · Poglej več »
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Novo!!: Logika in Potovanje v času · Poglej več »
Pozitivizem
Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.
Novo!!: Logika in Pozitivizem · Poglej več »
Programski jezik
izvršena. Prográmski jêzik je stroju berljiv umetni jezik, ki je bil razvit, da izraža izračune oz.
Novo!!: Logika in Programski jezik · Poglej več »
Propozicijska logika
Propozicijska logika je logika, ki opisuje in normira sklepalna razmerja med stavki (propozicijami).
Novo!!: Logika in Propozicijska logika · Poglej več »
Protiprimer
Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.
Novo!!: Logika in Protiprimer · Poglej več »
Protislovje
Aristotelove logike. Protislóvje (s tujko kontradíkcija in tudi antinomíja, starinsko protiréčje) je v klasični logiki pojav ali stanje sestavljeno iz logične nezdružljivosti med dvema ali več trditvami (propozicijami).
Novo!!: Logika in Protislovje · Poglej več »
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Novo!!: Logika in Računalnik · Poglej več »
Ramon Llull
Ramon Llull (latinsko Raimundus Lullus), katalonski filozof, logik, mistik, misijonar, pisatelj in pesnik, * ok.
Novo!!: Logika in Ramon Llull · Poglej več »
Raymond Smullyan
Raymond »Ray« Merrill Smullyan, ameriški matematik in logik, * 25. maj 1919, Far Rockaway, New York.
Novo!!: Logika in Raymond Smullyan · Poglej več »
Razvedrilna matematika
Razvedrílna ali rekreatívna matemátika vsebuje mnogo matematičnih iger in lahko pokriva tudi področja, kot so logika in druge uganke z deduktivnim mišljenjem.
Novo!!: Logika in Razvedrilna matematika · Poglej več »
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Novo!!: Logika in Retorika · Poglej več »
Retrogradna analiza
Retrogradna analiza (retroanaliza) je zvrst šahovskih problemov, ki se ukvarja s preteklostjo določene pozicije.
Novo!!: Logika in Retrogradna analiza · Poglej več »
Robert Grosseteste
Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.
Novo!!: Logika in Robert Grosseteste · Poglej več »
Roger Bacon
Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.
Novo!!: Logika in Roger Bacon · Poglej več »
Roscelin iz Compiegneja
Roscelin iz Compiegneja (latinsko: Roscellinus Compendiensis), francoski filozof in teolog, * okoli 1050, † okoli 1125.
Novo!!: Logika in Roscelin iz Compiegneja · Poglej več »
Rudolf Carnap
Rudolf Carnap, nemško-ameriški filozof in logik, * 18. maj 1891, Ronsdorf, Nemško cesarstvo, † 14. september 1970, Santa Monica, Združene države Amerike.
Novo!!: Logika in Rudolf Carnap · Poglej več »
Rudolph Goclenius
Rudolph Goclenius (ali Göckel), nemški sholastični filozof, leksikonograf in pedagog, * 1. marec 1547, Corbach, † 8. junij 1628.
Novo!!: Logika in Rudolph Goclenius · Poglej več »
Salernska šola zdravstva
Salernska šola zdravstva (it. Scuola Medica Salernitana) je bila prva evropska zdravstvena ustanova in zaradi svoje važnosti skozi stoletja velja za predhodnico modernih univerz.
Novo!!: Logika in Salernska šola zdravstva · Poglej več »
Samuel Werenfels
Samuel Werenfels, švicarski teolog in pedagog, * 1. marec 1657, Basel, † 1. junij 1740, Basel.
Novo!!: Logika in Samuel Werenfels · Poglej več »
Saul Kripke
Saul Aaron Kripke (/sɔːl ˈkrɪpki/), ameriški filozof in logik, * 13. november 1940, Bay Shore, New York, ZDA, † 15. september 2022.
Novo!!: Logika in Saul Kripke · Poglej več »
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Novo!!: Logika in Seznam akademskih disciplin · Poglej več »
Seznam ameriških logikov
Seznam ameriških logikov.
Novo!!: Logika in Seznam ameriških logikov · Poglej več »
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Novo!!: Logika in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »
Seznam indijskih filozofov
Na seznamu indijskih filozofov se nahajajo filozofi, dialektiki, logiki, modreci, pesniki in mistiki z indijske podceline.
Novo!!: Logika in Seznam indijskih filozofov · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Logika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam paradoksov
Seznam paradoksov.
Novo!!: Logika in Seznam paradoksov · Poglej več »
Seznam programskih jezikov
Seznam programskih jezikov.
Novo!!: Logika in Seznam programskih jezikov · Poglej več »
Seznam slovenskih logikov
Seznam slovenskih logikov.
Novo!!: Logika in Seznam slovenskih logikov · Poglej več »
Sherlock Holmes
Sidneya Pageta iz ''The Strand Magazine''. Sherlock Holmes je izmišljeni detektiv iz pozne viktorijanske dobe, škotskega pisatelja in zdravnika, Arthurja Conana Doyla.
Novo!!: Logika in Sherlock Holmes · Poglej več »
Silogizem
Način sklepanja, ki ga je prvi uporabil starogrški filozof Aristotel, danes imenujemo teorija silogizmov.
Novo!!: Logika in Silogizem · Poglej več »
Smaleov paradoks
sfer navzven kaže, da so takšna zavihanja možna, kar je razvidno prek Morinove ploskve Smaleov paradoks je v diferencialni topologiji matematični paradoks, ki navaja, da je moč sfero v trirazsežnem prostoru zavihati (obrniti) navzven v razredu potopitev pri čemer lahko ta ploskev seka samo sebe, vendar pri tem v nobeni točki ploskve ne smejo nastajati pregibi.
Novo!!: Logika in Smaleov paradoks · Poglej več »
Standardizacija
Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.
Novo!!: Logika in Standardizacija · Poglej več »
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Novo!!: Logika in Starogrška književnost · Poglej več »
Stenografija
Oče naš v različnih stenografskih pisavah Stenografija ali tesnopis je pisava, ki nam omogoča mnogo hitrejše pisanje kakor navadna pisava.
Novo!!: Logika in Stenografija · Poglej več »
Stephen Cole Kleene
Stephen Cole Kleene, ameriški matematik, častnik in logik, * 5. januar 1909, Hartford, Connecticut, ZDA, † 25. januar 1994, Madison, Wisconsin.
Novo!!: Logika in Stephen Cole Kleene · Poglej več »
Stilpon iz Megare
Stilpon iz Megare (grško: Στίλπων) je živel od leta 360 do leta 280 pr.
Novo!!: Logika in Stilpon iz Megare · Poglej več »
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Novo!!: Logika in Stoicizem · Poglej več »
Sudoku
Lažja uganka ''sudoku'' Sudoku (sūdoku) je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9 × 9, s števili od 1 do 9.
Novo!!: Logika in Sudoku · Poglej več »
Svobodomiselnost
Svobodomíselnost je zavedno ali nezavedno filozofsko stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo avtoritetam, tradicionalnim stališčem ali dogmam.
Novo!!: Logika in Svobodomiselnost · Poglej več »
Tekmovanje bober
Bober je mednarodno tekmovanje iz računalniškega razmišljanja, namenjeno osnovnošolcem od tretjega razreda naprej in srednješolcem.
Novo!!: Logika in Tekmovanje bober · Poglej več »
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Novo!!: Logika in Teorija množic · Poglej več »
Teorija raznoterih inteligentnosti
Teorija raznoterih inteligentnosti je teorija, ki jo je leta 1983 razvil ameriški psiholog Howard Gardner.
Novo!!: Logika in Teorija raznoterih inteligentnosti · Poglej več »
Tertulijan
Tertulijan (latinsko: Quintus Septimius Florens Tertullianus) je bil krščanski filozof, teolog in cerkveni oče, * okoli 160 Kartagina, (Numidija, Rimsko cesarstvo) † okoli 225 Kartagina, (Numidija, Severna Afrika, Rimsko cesarstvo).
Novo!!: Logika in Tertulijan · Poglej več »
Tomaž Akvinski
Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.
Novo!!: Logika in Tomaž Akvinski · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Logika in Univerza · Poglej več »
Univerza al-Karauin
Al-Karauin (arabsko 'جامعة القرويين, Jāma`at al-Qarawīīn) je univerza v Fesu, Maroko, ki je najstarejša neprekinjeno delujoča visokošolska ustanova na svetu.
Novo!!: Logika in Univerza al-Karauin · Poglej več »
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Novo!!: Logika in Univerza v Bologni · Poglej več »
Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu
Sodobna delovna okolja od posameznika zahtevajo vedno večjo zmogljivost, učinkovitost in storilnost.
Novo!!: Logika in Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu · Poglej več »
Ustvarjalnost v organizaciji
Ustvarjálnost v organizácijah je proces, temelječ na ustvarjalnem logičnem mišljenju.
Novo!!: Logika in Ustvarjalnost v organizaciji · Poglej več »
Vennov diagram
Vennov diagram množic A, B, in C Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Vennov diagrám je grafični prikaz odnosa med množicami.
Novo!!: Logika in Vennov diagram · Poglej več »
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Novo!!: Logika in Vezna črta · Poglej več »
Vilijem iz Ockhama
Vilijem iz Ockhama (William of Ockham, tudi Occam, Hockham,; ali Guillermi de Ockam, s častnim nazivom »Doctor Invincibilis«, Nepremaglijivi doktor), angleški redovnik in sholastični filozof, * okoli 1288, Ockham, grofija Surrey, Anglija, † okoli 1348.
Novo!!: Logika in Vilijem iz Ockhama · Poglej več »
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Novo!!: Logika in Vzhodna filozofija · Poglej več »
Willard Van Orman Quine
Willard Van Orman Quine (/kwaɪn/, ameriški filozof in logik, * 25. junij 1908, Akron, Ohio, ZDA, † 25. december 2000, Boston, Massachusetts, ZDA. Uvrščamo med najvplivnejše filozofe druge polovice dvajsetega stoletja. Deloval je na področjih matematične logike, teorije množic, filozofije jezika in filozofije logike. Leta 1956 je na Univerzi Harvard zasedel stolico filozofa Edgarja Pierceja in jo obdržal do svoje upokojitve 1978, nato pa kot zaslužni profesor do svoje smrti leta 2000. Leta 1993 je osvojil prvo nagrado Schock Prize na področju logike in filozofije, leta 1996 pa Kyotsko nagrado umetnosti in znanosti, ko je predlagal številne teorije na podlagi širšega vpogleda v logiko, epistemologijo, filozofijo znanosti in filozofijo jezikov. Kljub temu, da se je ukvarjal s tradicijo analitične filozofije, je bil hkrati glavni zagovornik ideje, da filozofija ni pojmovna analiza, temveč abstraktna veja empirične znanosti.
Novo!!: Logika in Willard Van Orman Quine · Poglej več »
William Hamilton (filozof)
Sir William Hamilton, 9.
Novo!!: Logika in William Hamilton (filozof) · Poglej več »
William Stanley Jevons
William Stanley Jevons, angleški ekonomist, logik in statistik, * 1. september 1835, Liverpool, Združeno kraljestvo, † 13. avgust 1882, Bulverhythe.
Novo!!: Logika in William Stanley Jevons · Poglej več »
Wolfgang Stegmüller
Wolfgang Stegmüller, nemško-avstrijski filozof, * 3. junij 1923, Natters, Tirolska, Avstrija, † 1. junij 1991, München, Nemčija.
Novo!!: Logika in Wolfgang Stegmüller · Poglej več »
XML
Kratek zgled jezika XML XML je tričrkovna okrajšava za angleški izraz Extensible Markup Language, razširljivi označevalni jezik, in je zelo razširjen na Internetu.
Novo!!: Logika in XML · Poglej več »
Zgodovina znanosti in tehnike
Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.
Novo!!: Logika in Zgodovina znanosti in tehnike · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Logika in Znanost · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: Logika in 0 · Poglej več »
1532
1532 (MDXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Logika in 1532 · Poglej več »
