Hitreje kot brskalnik!
104 odnosi: Aleksander Fjodorovič Kerenski, Aleksej Aleksejevič Brusilov, Aleksej Ivanovič Rikov, Antisemitizem, Ateizem, Švica, Ženeva, ČEKA, Bern, Boljševiki, Brestlitovski mir, Bruselj, Centralne sile, Dialektični materializem, Diktatura, Februarska revolucija, Feliks Edmundovič Dzeržinski, Finska, Georgij Valentinovič Plehanov, Gulag, Ideologija, Informbiro, Japonski imperij, Jenisej, Josif Stalin, Judje, Julijanski koledar, Kaj storiti?, Kapitalizem, Kazan, Komunistična partija Sovjetske zveze, Krakov, Kristjani, Leipzig, Lena, Leningrajska oblast, Leninizem, Lev Borisovič Kamenjev, Lev Trocki, London, Marksizem, Marksizem-leninizem, Marsejeza, München, Moskva, Nadežda Krupska, Nemci, Nižni Novgorod, Nikita Hruščov, Nikolaj II. Ruski, ..., Nikolaj Ivanovič Buharin, Nova ekonomska politika, Oktobrska revolucija, Opij, Pariz, Plemstvo, Pogrom, Politična represija v Sovjetski zvezi, Praga, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Rdeči teror, Religija, Revolucionar, Ruščina, Rusi, Rusija, Ruska državljanska vojna, Ruska lakota 1921–1922, Ruska pravoslavna cerkev, Ruska revolucija (1905), Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Sibirija, Socializem, Sovjetska zveza, Stalinizem, Stockholm, Tambovski upor, Time, Totalitarizem, Ulan-Ude, Uljanovsk, Viljem II. Nemški, Vojna, Volga, Zürich, Zimski dvorec, 10. april, 1870, 1887, 1891, 1893, 1898, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904, 1905, 1924, 21. januar, 22. april. Razširi indeks (54 več) »
Aleksander Fjodorovič Kerenski
Aleksander Fjodorovič Kerenski, ruski politik, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1881, Simbirsk, Ruski imperij (danes Uljanovsk, Rusija, † 11. junij 1970, New York, ZDA. Kerenski je bil ministrski predsednik začasne vlade med februarsko in oktobrsko revolucijo leta 1917, dokler na oblast ni prišel Lenin. Po končani revoluciji je do leta 1940 živel v Parizu, ob začetku 2. svetovne vojne pa je odšel v ZDA, kjer je tudi umrl. Pokopan je v Londonu.
Novo!!: Vladimir Lenin in Aleksander Fjodorovič Kerenski · Poglej več »
Aleksej Aleksejevič Brusilov
Aleksej Aleksejevič Brusilov, ruski general, * 19. avgust 1853, Tbilisi, Ruski imperij (danes Gruzija), † 17. marec 1926, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Aleksej Aleksejevič Brusilov · Poglej več »
Aleksej Ivanovič Rikov
Aleksej Ivanovič Rikov, ruski politik, * 25. februar 1881, Saratov, † 15. marec 1938, Moskva.
Novo!!: Vladimir Lenin in Aleksej Ivanovič Rikov · Poglej več »
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Novo!!: Vladimir Lenin in Antisemitizem · Poglej več »
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ateizem · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Vladimir Lenin in Švica · Poglej več »
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).
Novo!!: Vladimir Lenin in Ženeva · Poglej več »
ČEKA
Grb ČEKE. ČEKA (rusko Всероссийская чрезвычайная комиссия по борьбе с контрреволюцией, спекуляцией и саботажем - Vserossijskaja črezvičajnaja komisija po borbé s kontrrevoljuciej, spekuljacijej i sabotažem, slovensko Izredna vseruska komisija za boj proti kontrarevoluciji, špekulacijam in sabotažam; kratica BЧК oziroma ČEKA) je bila prva sovjetska varnostno-obveščevalna služba.
Novo!!: Vladimir Lenin in ČEKA · Poglej več »
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Novo!!: Vladimir Lenin in Bern · Poglej več »
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Novo!!: Vladimir Lenin in Boljševiki · Poglej več »
Brestlitovski mir
Brestlitovski mir je bila separatna mirovna pogodba, ki so jo 3. marca 1918 podpisali predstavniki centralnih sil in delno priznane sovjetske Rusije v Brest-Litovsku (sedaj Brest, Belorusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Brestlitovski mir · Poglej več »
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Bruselj · Poglej več »
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Novo!!: Vladimir Lenin in Centralne sile · Poglej več »
Dialektični materializem
Dialektični materializem je filozofska smer, ki sta jo razvila Karl Marx in Friedrich Engels, naslavlja pa dve vprašanji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Dialektični materializem · Poglej več »
Diktatura
Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.
Novo!!: Vladimir Lenin in Diktatura · Poglej več »
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Februarska revolucija · Poglej več »
Feliks Edmundovič Dzeržinski
Feliks Edmundovič Dzeržinski (poljsko Feliks Edmundowicz Dzierżyński, rusko Феликс Эдмундович Дзержинский), poljsko-ruski boljševik, politik in obveščevalec, * 11. september (30, avgust, ruski koledar) 1877, Dzeržinovo (Dzjaržinava), Ruski imperij (danes Belorusija), † 20. julij 1926, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Feliks Edmundovič Dzeržinski · Poglej več »
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Novo!!: Vladimir Lenin in Finska · Poglej več »
Georgij Valentinovič Plehanov
Georgij Valentinovič Plehanov, (rusko Гео́ргий Валенти́нович Плеха́нов), psevdonim Volgin, ruski revolucionar in marksistični teoretik, * 11. december (29. november, ruski koledar) 1856, Gudalovka, Rusija, † 30. maj 1918, Terijoki, Finska.
Novo!!: Vladimir Lenin in Georgij Valentinovič Plehanov · Poglej več »
Gulag
Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.
Novo!!: Vladimir Lenin in Gulag · Poglej več »
Ideologija
Ideologija (gr.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ideologija · Poglej več »
Informbiro
Informbiro je kratica za Komunistični informacijski biro (1947–1955), nekakšno povezovalno organizacijo vseh komunističnih strank in kasneje komunističnih držav v Evropi.
Novo!!: Vladimir Lenin in Informbiro · Poglej več »
Japonski imperij
Japonski imperij je bila japonska država, ki je obstajala med letoma 1868 in 1947.
Novo!!: Vladimir Lenin in Japonski imperij · Poglej več »
Jenisej
Jenisej je reka v zahodni Rusiji in je ena najdaljših rek v Aziji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Jenisej · Poglej več »
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Josif Stalin · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Vladimir Lenin in Judje · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Vladimir Lenin in Julijanski koledar · Poglej več »
Kaj storiti?
Kaj storiti? Pereča vprašanja našega gibanja (Čto delat'? Nabolevšie voprosy našego dviženija) je pamflet ruskega revolucionarja Vladimirja Lenina iz leta 1902.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kaj storiti? · Poglej več »
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kapitalizem · Poglej več »
Kazan
Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kazan · Poglej več »
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Novo!!: Vladimir Lenin in Komunistična partija Sovjetske zveze · Poglej več »
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Vladimir Lenin in Krakov · Poglej več »
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kristjani · Poglej več »
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Novo!!: Vladimir Lenin in Leipzig · Poglej več »
Lena
Delta reke Lene (iz projekta NASA Landsat) Lena je reka na severovzhodu Rusije v vzhodni Sibiriji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Lena · Poglej več »
Leningrajska oblast
Leningrajska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Novo!!: Vladimir Lenin in Leningrajska oblast · Poglej več »
Leninizem
Vladimir Lenin, katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma.
Novo!!: Vladimir Lenin in Leninizem · Poglej več »
Lev Borisovič Kamenjev
Lev Borisovič Kamenjev (rusko Лев Борисович Каменев; pravo ime Rosenfeld (rusko Розенфельд)), ruski boljševik in politik, * 18. julij (6. julij, ruski koledar), 1883, Moskva, Rusija, † 25. avgust 1936, Moskva.
Novo!!: Vladimir Lenin in Lev Borisovič Kamenjev · Poglej več »
Lev Trocki
Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21. avgust 1940, Coyoacan pri Ciudadu de México, Mehika.
Novo!!: Vladimir Lenin in Lev Trocki · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Vladimir Lenin in London · Poglej več »
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Novo!!: Vladimir Lenin in Marksizem · Poglej več »
Marksizem-leninizem
poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.
Novo!!: Vladimir Lenin in Marksizem-leninizem · Poglej več »
Marsejeza
La Marseillaise (v slovenščini Marsejeza ali tudi Marseljeza, je državna himna Francije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Marsejeza · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Vladimir Lenin in München · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Moskva · Poglej več »
Nadežda Krupska
Nadežda Konstantinovna Krupska, ruska revolucionarka, sovjetska državna, partijska, javna in kulturna osebnost, organizatorka in glavna ideologinja sovjetskega izobraževalnega sistema in komunistične vzgoje mladine, * 14. februar 1869, Sankt Peterburg, Ruski imperij, † 27. februar 1939, Moskva, RSFSR, ZSSR.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nadežda Krupska · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nemci · Poglej več »
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nižni Novgorod · Poglej več »
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nikita Hruščov · Poglej več »
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nikolaj II. Ruski · Poglej več »
Nikolaj Ivanovič Buharin
Nikolaj Ivanovič Buharin, ruski boljševik, revolucionar, ekonomist, politik, državnik, marksistični gospodarski teoretik in filozof, * 9. oktober (27. september, ruski koledar) 1888, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 15. marec 1938, Komunarka, Moskovska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Nikolaj Ivanovič Buharin · Poglej več »
Nova ekonomska politika
Nova ekonomska politika (NEP) je bila ekonomska politika Sovjetske zveze med letoma 1921 in 1928, ki je nadomestila predhodno politiko vojnega komunizma.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nova ekonomska politika · Poglej več »
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Novo!!: Vladimir Lenin in Oktobrska revolucija · Poglej več »
Opij
Opij je posušen mleček iz nezrelih glavic vrtnega maka (Papaver somniferum).
Novo!!: Vladimir Lenin in Opij · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Vladimir Lenin in Pariz · Poglej več »
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Plemstvo · Poglej več »
Pogrom
Pogròm (rusko погро́м - razdejanje, opustošenje) je bila oblika protijudovskega terorja v Ruskem imperiju (1881), Zahodni Evropi (konec 19., v začetku 20. stoletja) in nacistični Nemčiji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Pogrom · Poglej več »
Politična represija v Sovjetski zvezi
Sovjetske zveze. Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) je milijone ljudi trpelo politično represijo, ki se je začela od Leninove oktobrske revolucije leta 1917.
Novo!!: Vladimir Lenin in Politična represija v Sovjetski zvezi · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Vladimir Lenin in Praga · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Vladimir Lenin in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Novo!!: Vladimir Lenin in Rdeča armada · Poglej več »
Rdeči teror
Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Rdeči teror · Poglej več »
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Novo!!: Vladimir Lenin in Religija · Poglej več »
Revolucionar
Revolucionar je oseba, ki aktivno sodeluje v revoluciji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Revolucionar · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruščina · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Vladimir Lenin in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Rusija · Poglej več »
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruska državljanska vojna · Poglej več »
Ruska lakota 1921–1922
Območje lakote jeseni 1921Ruska lakota v letih 1921–1922, znana tudi kot lakota v Povolžju, je bila huda lakota v Ruski sovjetski federativni socialistični republiki, ki se je začela zgodaj spomladi leta 1921 in trajala do leta 1922.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruska lakota 1921–1922 · Poglej več »
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruska pravoslavna cerkev · Poglej več »
Ruska revolucija (1905)
Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruska revolucija (1905) · Poglej več »
Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruska sovjetska federativna socialistična republika · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruski imperij · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Vladimir Lenin in Sankt Peterburg · Poglej več »
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Novo!!: Vladimir Lenin in Sibirija · Poglej več »
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Novo!!: Vladimir Lenin in Socializem · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Vladimir Lenin in Sovjetska zveza · Poglej več »
Stalinizem
Josif Stalin, po katerem je ideologija poimenovana Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval.
Novo!!: Vladimir Lenin in Stalinizem · Poglej več »
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Novo!!: Vladimir Lenin in Stockholm · Poglej več »
Tambovski upor
Tambovski upor 1920–1921 je bil eden največjih in najbolj organiziranih kmečkih uporov, ki so izzvali boljševiško vlado med rusko državljansko vojno.
Novo!!: Vladimir Lenin in Tambovski upor · Poglej več »
Time
Time (pogosto zapisano z velikimi črkami kot TIME) je ameriška tedenska revija z novicami, ki izhaja v New Yorku.
Novo!!: Vladimir Lenin in Time · Poglej več »
Totalitarizem
Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA.
Novo!!: Vladimir Lenin in Totalitarizem · Poglej več »
Ulan-Ude
Ulan-Ude (rusko: Улан-Удэ; včasih Verhnje-Udinsk) je mesto v Ruski federaciji, glavno mesto republike Burjatije oz.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ulan-Ude · Poglej več »
Uljanovsk
Uljanovsk je mesto v Rusiji, ob reki Volgi, upravno središče Uljanovske oblasti ter sedež univerze.
Novo!!: Vladimir Lenin in Uljanovsk · Poglej več »
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Novo!!: Vladimir Lenin in Viljem II. Nemški · Poglej več »
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Vojna · Poglej več »
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Novo!!: Vladimir Lenin in Volga · Poglej več »
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: Vladimir Lenin in Zürich · Poglej več »
Zimski dvorec
Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.
Novo!!: Vladimir Lenin in Zimski dvorec · Poglej več »
10. april
10.
Novo!!: Vladimir Lenin in 10. april · Poglej več »
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1870 · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1887 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1891 · Poglej več »
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1893 · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1898 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1900 · Poglej več »
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1901 · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1902 · Poglej več »
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1903 · Poglej več »
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1904 · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1905 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1924 · Poglej več »
21. januar
21.
Novo!!: Vladimir Lenin in 21. januar · Poglej več »
22. april
22.
Novo!!: Vladimir Lenin in 22. april · Poglej več »
Preusmerja sem:
Lenin, Vladimir Iljič Lenin, Vladimir Iljič Uljanov, Vladimir Uljanov.
