Hitreje kot brskalnik!
233 odnosi: Ahmed Sékou Touré, Aleksander Dugin, Aleksander Fjodorovič Kerenski, Aleksandra Nikolajevna Jakobi, Aleksej Ivanovič Rikov, Ameriška metafikcija, Anarhizem, Anastas Mikojan, Anastazija Romanova, Anti-Dühring, Anton Cizel, Apoteoza, Argentinski park, Ljubljana, Avgustovska vstaja, Azerbajdžan, Štefka Bulovec, Štirinajst točk, Švica, Železniški most čez Belajo, Ufa, Živalska farma, ČEKA, Čistke v komunistični partiji Sovjetske zveze, Bavarska, Beloruska ljudska republika, Biškek, Božidar Debenjak, Boljševiki, Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami, Brujevič, Cankarjeva založba, Carlos Šakal, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva, Cerkev Vasilija blaženega, Moskva, Che Guevara, Clara Zetkin, Dadaizem, Dekulakizacija, Dmitrij Šostakovič, Država (razločitev), Država in revolucija, Državni ateizem, Druga internacionala, Ekonomizem, Erevan, Federalni subjekti Rusije, Fjodor Dostojevski, Friedrich Engels, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, George Berkeley, Georges Sorel, ..., Georgij Malenkov, Georgij Valentinovič Plehanov, Gjumri, Gladomor, Grško-turška vojna, Grigorij Jevsejevič Zinovjev, Gulag, György Lukács, Ilja Jefimovič Repin, Imperializem, Inteligenca (socialni sloj), Ivan Čargo, Ivo Urbančič, Izganjalec hudiča (roman, 1994), Izvoz kapitala, Josif Stalin, Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne, Jusuf Akčura, Kaj storiti?, Kalijev acetat, Kalmiki, Kamčatka, Kamboški genocid, Karl Kautsky, Karl Marx, Karl Radek, Kazan, Književnost in gledališče 60. let 20. stoletja, Kominterna, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunizem, Koncentracijsko taborišče, Krasnojarski okraj, Kronštatski upor, La Chaux-de-Fonds, Lena, Leninizem, Leninov mavzolej, Let 3, Letalonosilke razreda Uljanovsk, Lev Borisovič Kamenjev, Lev Trocki, Levičarstvo: otroška bolezen komunizma, Liberalizem, Livonci, Ljubov Isaakovna Akselrod, Londonski sporazum (1915), Louis Althusser, Ludvik Vrtačič, Madžarska sovjetska republika, Mahnovščina, Maksim Gorki, Mao Cetung, Maoizem, Marjan Britovšek, Marksistično-leninistični ateizem, Marksizem, Marksizem in religija, Marksizem-leninizem, Marsovo polje, Sankt Peterburg, Materializem, Mavzolej, Maximilian Schell, München, Mednarodna leninska šola, Miha Kordiš, Mihail Gorbačov, Miroslav Krleža, Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev, Množični poboji v komunizmu, Moskovski kremelj, Murska Sobota, Nadežda Alilujeva, Nadežda Krupska, Nahičevan, Nansenov potni list, Nemčija v prvi svetovni vojni, Nikita Hruščov, Nikolaj Ernestovič Bauman, Nikolaj II. Ruski, Nikolaj Ivanovič Buharin, Nils Flyg, Nova ekonomska politika, O kultu osebnosti in njegovih posledicah, Oktobrska revolucija, Pablo Neruda, Palača Sovjetov, Paul Henri Thiry d'Holbach, Pavel Borisovič Akselrod, Pavel Karlovič Šternberg, Petropavlovsk-Kamčatski, Philipp Frank, Pionirska organizacija, Polemika, Politična represija v Sovjetski zvezi, Politični komisar, Politični spekter, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi, Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku, Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma, Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina, Prostitucija, Protislovje, Protokoli sionskih modrecev, Prva svetovna vojna, Radio Moskva, Rapalska pogodba, Razpad Sovjetske zveze, Rdeči teror, Red Lenina, Religija v Sovjetski zvezi, Revizionizem, Revolucija dostojanstva, Riški mirovni sporazum, Rosa Luxemburg, Rušenje spomenikov Vladimirja Lenina v Ukrajini, Ruska književnost, Ruska republika, Ruska revolucija, Ruska revolucija (1905), Ruski imperij, Rustavelijeva avenija, Tbilisi, Sankt Peterburg, Sergej Prokofjev, Seznam cest in ulic v Trbovljah, Seznam filozofov, Seznam predsednikov Sovjetske zveze, Seznam ruskih filozofov, Seznam ruskih politikov, Seznam sociologov, Seznam zgodovinskih vsebin, Slavoj Žižek, Smrt in pogreb Vladimirja Lenina, Socialistična stranka (Francija), Socializem, Socialna demokracija, Socialni šovinizem, Sovjetska zveza, Sovjetski vojni zločini, Spomenik, Spomenik žrtvam sovjetske okupacije, Spomenik na Buzludži, Stalinizem, Stepan Erzia, Taškent, Tjumen, Trg Republike, Erevan, Trockizem, Tverska ulica, Ukrajinsko-sovjetska vojna, Ulan-Ude, Uljanovsk, Usmrtitev družine Romanov, Velika čistka, Versajska mirovna pogodba, Vida Tomšič, Vjačeslav Aleksejevič Pjecuh, Vojna na Bližnjem vzhodu, Vzhodna filozofija, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Zapovednik, Združene države Evrope, Zgodovina Armenije, Zgodovina komunizma, Zgodovina Poljske, Zgodovina Sovjetske zveze, Zločini proti človeštvu v komunizmu, Znamenite osebnosti in šah, Zveza komunistične mladine Jugoslavije, Zveza komunistov Jugoslavije, Zveza komunistov Slovenije, 16. april, 1870, 1917, 1923, 1924, 21. januar, 22. april, 23. oktober, 30. avgust, 8. februar. Razširi indeks (183 več) »
Ahmed Sékou Touré
Ahmed Sékou Touré, gvinejski diktatorski predsednik, * 9. januar 1922, Faranah, Gvineja, † 26. marec 1984, Cleveland, Ohio, ZDA.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ahmed Sékou Touré · Poglej več »
Aleksander Dugin
Aleksander Gelijevič Dugin (Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин), ruski filozof, politični analitik in strateg, * 7. januar 1962, Moskva.
Novo!!: Vladimir Lenin in Aleksander Dugin · Poglej več »
Aleksander Fjodorovič Kerenski
Aleksander Fjodorovič Kerenski, ruski politik, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1881, Simbirsk, Ruski imperij (danes Uljanovsk, Rusija, † 11. junij 1970, New York, ZDA. Kerenski je bil ministrski predsednik začasne vlade med februarsko in oktobrsko revolucijo leta 1917, dokler na oblast ni prišel Lenin. Po končani revoluciji je do leta 1940 živel v Parizu, ob začetku 2. svetovne vojne pa je odšel v ZDA, kjer je tudi umrl. Pokopan je v Londonu.
Novo!!: Vladimir Lenin in Aleksander Fjodorovič Kerenski · Poglej več »
Aleksandra Nikolajevna Jakobi
Aleksandra Nikolajevna Jakobi, rojena Susokolova (Сусоко́лова), v prvem zakonu Tjufjajeva (Тюфя́ева), v drugem Jakobi (Яко́би), v tretjem Peškova (Пе́шкова); literarni psevdonim Toliverova (Толиве́рова), ruska pisateljica, novinarka, publicistka, založnica, urednica, prevajalka, memoaristka, dopisnica, * 6. maj (24. april, ruski koledar) 1841, Jegorjevsk, Rjazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Moskovska oblast, Rusija), † 1. december 1918, Petrograd, RSFSR, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Aleksandra Nikolajevna Jakobi · Poglej več »
Aleksej Ivanovič Rikov
Aleksej Ivanovič Rikov, ruski politik, * 25. februar 1881, Saratov, † 15. marec 1938, Moskva.
Novo!!: Vladimir Lenin in Aleksej Ivanovič Rikov · Poglej več »
Ameriška metafikcija
Ameriška metafikcija je ime za kulturno gibanje od sredine tridesetih let do konca osemdesetih let 20.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ameriška metafikcija · Poglej več »
Anarhizem
Vseslovenski ljudski vstaji v Ljubljani Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Anarhizem · Poglej več »
Anastas Mikojan
Anastas Hovhannesi (Ivanovič) Mikojan, armenski (sovjetski) politik, * 25. november 1895, Sanahin, Ruski imperij (danes Armenija), † 21. oktober 1978, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Anastas Mikojan · Poglej več »
Anastazija Romanova
Velika kneginja Anastazija Ruska (Anastazija Nikolajeva Romanova), ruska plemkinja in svetnica, * 5. junij 1901, † 17. julij 1918.
Novo!!: Vladimir Lenin in Anastazija Romanova · Poglej več »
Anti-Dühring
Anti-Dühring oziroma Gospoda Evgena Dühringa prevrat znanosti je literarno delo Friedricha Engelsa.
Novo!!: Vladimir Lenin in Anti-Dühring · Poglej več »
Anton Cizel
Anton Cizel, slovenski partizan in kmet, * 9. maj 1922, Piršenbreg pri Brežicah, Kraljevina SHS, † 14. oktober 2021, Slovenija Cizel je v drugi svetovni vojni služil kot partizan, pozneje pa je predsedoval lokalnemu Združenju borcev za vrednote NOB Brežice.
Novo!!: Vladimir Lenin in Anton Cizel · Poglej več »
Apoteoza
Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom. Izraz ima pomen v teologiji, kjer se nanaša na verovanje, in v umetnosti, kjer se nanaša na žanr. V teologiji se apoteoza nanaša na idejo, da je bil posameznik vzgojen do božje postave. V umetnosti se izraz nanaša na obravnavo katerega koli subjekta (slike, skupine, lokalizacije, motiva, konvencije ali melodije) na posebej velik ali vzvišen način.
Novo!!: Vladimir Lenin in Apoteoza · Poglej več »
Argentinski park, Ljubljana
Argentinski park (v obdobju socializma Leninov park), zatem park Ajdovščina do leta 1995, nato Argentinski park, zdaj deloma Park slovenske reformacije, je eden izmed parkov v Ljubljani.
Novo!!: Vladimir Lenin in Argentinski park, Ljubljana · Poglej več »
Avgustovska vstaja
Avgustovska vstaja je bila neuspešna vstaja proti sovjetski komunistični oblasti v zgodnji gruzijski sovjetski republiki od konca avgusta do začetka septembra 1924, devet mesecev po smrti ustanovitelja države Vladimirja Lenina.
Novo!!: Vladimir Lenin in Avgustovska vstaja · Poglej več »
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Novo!!: Vladimir Lenin in Azerbajdžan · Poglej več »
Štefka Bulovec
Štefka Bulovec, slovenska bibliografka in pesnica, * 24. januar 1901, Bled, † 13. oktober 1984, Ljubljana.
Novo!!: Vladimir Lenin in Štefka Bulovec · Poglej več »
Štirinajst točk
Štirinajst točk je sestavil ameriški predsednik Woodrow Wilson v začetku leta 1918. Štirinajst točk je bila izjava o načelih miru, ki naj bi se uporabila za mirovna pogajanja, da bi končali prvo svetovno vojno in preprečili izbruh nove svetovne vojne.
Novo!!: Vladimir Lenin in Štirinajst točk · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Vladimir Lenin in Švica · Poglej več »
Železniški most čez Belajo, Ufa
Železniški most čez Belajo je most za dvotirno železniško progo čez reko Belaja.
Novo!!: Vladimir Lenin in Železniški most čez Belajo, Ufa · Poglej več »
Živalska farma
Živalska farma (v izvirniku) je politična satira britanskega pisatelja Georga Orwella, v kateri je alegorično opisan Stalinov totalitarizem.
Novo!!: Vladimir Lenin in Živalska farma · Poglej več »
ČEKA
Grb ČEKE. ČEKA (rusko Всероссийская чрезвычайная комиссия по борьбе с контрреволюцией, спекуляцией и саботажем - Vserossijskaja črezvičajnaja komisija po borbé s kontrrevoljuciej, spekuljacijej i sabotažem, slovensko Izredna vseruska komisija za boj proti kontrarevoluciji, špekulacijam in sabotažam; kratica BЧК oziroma ČEKA) je bila prva sovjetska varnostno-obveščevalna služba.
Novo!!: Vladimir Lenin in ČEKA · Poglej več »
Čistke v komunistični partiji Sovjetske zveze
velike čistke, da bi jih njihovih družinski člani identificirali. Čistke komunistične partije v Sovjetski zvezi (rusko: "Чистка партийныхрядов", chistka partiynykh ryadov, "čiščenje partijskih vrst") so bili sovjetski politični dogodki, zlasti v dvajsetih letih 20.
Novo!!: Vladimir Lenin in Čistke v komunistični partiji Sovjetske zveze · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Vladimir Lenin in Bavarska · Poglej več »
Beloruska ljudska republika
Beloruska ljudska republika (Белару́ская Наро́дная Рэспу́бліка; Belaruskaja Narodnaja Respublika; BNR) je bila prva beloruska nacionalna država.
Novo!!: Vladimir Lenin in Beloruska ljudska republika · Poglej več »
Biškek
Biškek (kirgiško in rusko Бишкек) je glavno mesto Republike Kirgizistan, ki leži v Srednji Aziji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Biškek · Poglej več »
Božidar Debenjak
Božidar Debenjak, slovenski filozof, marksist, biolog, univerzitetni profesor in prevajalec, * 7. maj 1935, Ljubljana.
Novo!!: Vladimir Lenin in Božidar Debenjak · Poglej več »
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Novo!!: Vladimir Lenin in Boljševiki · Poglej več »
Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Brestlitovski sporazum je bila izključna protektoratna pogodba ("mir za kruh"), podpisana 9.
Novo!!: Vladimir Lenin in Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami · Poglej več »
Brujevič
Brujevič (z različico Bonč-Brujevič) je priimek več oseb.
Novo!!: Vladimir Lenin in Brujevič · Poglej več »
Cankarjeva založba
Logotip Cankarjeve založbe Cankarjeva založba (kratica CZ) je založniško podjetje v Ljubljani.
Novo!!: Vladimir Lenin in Cankarjeva založba · Poglej več »
Carlos Šakal
Ilich Ramírez Sánchez, bolj znan kot Carlos Šakal (Carlos Jackal), venezuelski terorist, * 12. oktober 1949, Michelena, Táchira, Venezuela.
Novo!!: Vladimir Lenin in Carlos Šakal · Poglej več »
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva
Cerkev Marijinega vnebovzetja (rusko: Успенский Собор, ali Uspenski sobor) je ruska pravoslavna Cerkev, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Novo!!: Vladimir Lenin in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Moskva · Poglej več »
Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Cerkev Vasilija Blaženega (rusko: собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države.
Novo!!: Vladimir Lenin in Cerkev Vasilija blaženega, Moskva · Poglej več »
Che Guevara
Ernesto »Che« Guevara, revolucionar argentinskega rodu, * 14. junij 1928, Rosario, Argentina, † 9. oktober 1967, La Higuera (Igueras), Santa Cruz, Bolivija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Che Guevara · Poglej več »
Clara Zetkin
Clara Josephine Zetkin, (rojena Eißner), nemška političarka, * 5.
Novo!!: Vladimir Lenin in Clara Zetkin · Poglej več »
Dadaizem
Dadaizem je bilo umetniško gibanje, ki je nastalo leta 1916 v Zürichu.
Novo!!: Vladimir Lenin in Dadaizem · Poglej več »
Dekulakizacija
Dekulakizacija (rusko: раскулачивание, raskulachivanie; ukrajinsko: розкуркулення, rozkurkulennia) je bila sovjetska kampanja politične represije, vključno z aretacijami, deportacijami ali usmrtitvami milijonov kulakov (uspešnih kmetov) in njihovih družin v obdobju 1929–1932 kot del prvega petletnega načrta.
Novo!!: Vladimir Lenin in Dekulakizacija · Poglej več »
Dmitrij Šostakovič
Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič, ruski skladatelj, pedagog in dirigent,* 25. september (12. september, ruski koledar) 1906, Sankt Peterburg, † 9. avgust 1975, Moskva.
Novo!!: Vladimir Lenin in Dmitrij Šostakovič · Poglej več »
Država (razločitev)
Država je lahko.
Novo!!: Vladimir Lenin in Država (razločitev) · Poglej več »
Država in revolucija
Delo Država in revolucija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Država in revolucija · Poglej več »
Državni ateizem
Zemljevid držav (rdečih), ki so v preteklosti ali ki danes izvajajo državni ateizem Držávni ateízem je vključevanje izrecnega ateizma ali neteizma v politične režime.
Novo!!: Vladimir Lenin in Državni ateizem · Poglej več »
Druga internacionala
Druga internacionala (1889–1916) je bila organizacija socialističnih in delavskih strank, ki je bila ustanovljena 14. julija 1889 v Parizu.
Novo!!: Vladimir Lenin in Druga internacionala · Poglej več »
Ekonomizem
Beseda ekonomizem se je v marksističnem diskurzu pričela uporabljati v začetku 20.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ekonomizem · Poglej več »
Erevan
Erevan (armensko Երևան ali Երեվան, İrəvan, Ереван) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras. Skozi mesto teče reka Hrazdan, ki je vrezala sotesko in zato ni opazna. Središče mesta je na njenem levem bregu. Nadmorska višina spodnjih delov mesta je 900 m in se dvigne vse do 1200 m.
Novo!!: Vladimir Lenin in Erevan · Poglej več »
Federalni subjekti Rusije
Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ali preprosto kot subjekti federacije, so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Federalni subjekti Rusije · Poglej več »
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Fjodor Dostojevski · Poglej več »
Friedrich Engels
Friedrich Engels, nem.
Novo!!: Vladimir Lenin in Friedrich Engels · Poglej več »
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Novo!!: Vladimir Lenin in Georg Wilhelm Friedrich Hegel · Poglej več »
George Berkeley
George Berkeley, irski anglikanski škof in filozof, * 12. marec 1685, Dysert Castle, okraj Kilkenny, Irska, † 14. januar 1753, Oxford, VB.
Novo!!: Vladimir Lenin in George Berkeley · Poglej več »
Georges Sorel
Georges Sorel, francoski filozof, publicist in politik.
Novo!!: Vladimir Lenin in Georges Sorel · Poglej več »
Georgij Malenkov
Georgij Maksimilijanovič Malenkov, sovjetsko-ruski politik, * 6. december 1901, Orenburg, Ruski imperij, † 14. januar 1988, Moskva, Ruska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Georgij Malenkov · Poglej več »
Georgij Valentinovič Plehanov
Georgij Valentinovič Plehanov, (rusko Гео́ргий Валенти́нович Плеха́нов), psevdonim Volgin, ruski revolucionar in marksistični teoretik, * 11. december (29. november, ruski koledar) 1856, Gudalovka, Rusija, † 30. maj 1918, Terijoki, Finska.
Novo!!: Vladimir Lenin in Georgij Valentinovič Plehanov · Poglej več »
Gjumri
Gjumri (armensko: Գյումրի, izgovarja se), je mestna občinska skupnost in drugo največje mesto v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Širak na severozahodu države.
Novo!!: Vladimir Lenin in Gjumri · Poglej več »
Gladomor
Žrtve gladomora na ulici v Harkovu leta 1933 depopulacije Ukrajine in južne Rusije v letih 1929-1933 Officially not recognized as an act of genocide Gladomor (ukrajinsko Голодомор, Golodomor, v drugih jezikih prečrkovano kot Holodomor) je bila velika, množična, s strani vodstva KPSZ in vlade SZ namenoma organizirana lakota v letih 1932–1933, ki je terjala življenja več milijonov prebivalcev Ukrajinske socialistične sovjetske republike (ozemlje današnje Ukrajine razen sedmih zahodnih oblasti, ki so tačas pripadale II. republiki Poljski, Krima in južne Besarabije) ter regije Kubanj v Rusiji, ki je bila v tistem času večinoma ukrajinsko govoreča.
Novo!!: Vladimir Lenin in Gladomor · Poglej več »
Grško-turška vojna
Grško-turška vojna v Mali Aziji je bila osrednji spopad v turški vojni za neodvisnost in je trajala med letoma 1919 in 1922.
Novo!!: Vladimir Lenin in Grško-turška vojna · Poglej več »
Grigorij Jevsejevič Zinovjev
Grigorij Jevsejevič Zinovjev (rojen kot Grigorij Jevsejevič Radomislski), ruski komunist, * 1883, † 1936.
Novo!!: Vladimir Lenin in Grigorij Jevsejevič Zinovjev · Poglej več »
Gulag
Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.
Novo!!: Vladimir Lenin in Gulag · Poglej več »
György Lukács
György Lukács (madžarsko: ˈlukaːtʃ), madžarski marksistični filozof, estet, literarni zgodovinar in kritik, * 13. april 1885, Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 4. junij 1971, Budimpešta, Madžarska.
Novo!!: Vladimir Lenin in György Lukács · Poglej več »
Ilja Jefimovič Repin
Ilja Jefimovič Repin (rusko Илья́ Ефи́мович Ре́пин), ruski slikar in kipar, * 5. avgust (24. julij, julijanski koledar) 1844, Čugujev, Harkovska gubernija, danes Ukrajina, † 29. september 1930, Kuokala, do leta 1940 Finska, danes Repino, Leningrajska oblast, Rusija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ilja Jefimovič Repin · Poglej več »
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Novo!!: Vladimir Lenin in Imperializem · Poglej več »
Inteligenca (socialni sloj)
Inteligenca (izobraženci/izobraženstvo, razumniki/razumništvo, intelektualci) je statusni sloj, ki ga sestavljajo univerzitetno izobraženi ljudje neke družbe.
Novo!!: Vladimir Lenin in Inteligenca (socialni sloj) · Poglej več »
Ivan Čargo
Ivan Čargo, slovenski slikar, ilustrator, scenograf in karikaturist, * 25. februar 1898, Tolmin, † 11. avgust 1958, Ljubljana.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ivan Čargo · Poglej več »
Ivo Urbančič
Ivan »Ivo« Urbančič, slovenski filozof in prevajalec, * 12. november 1930, Robič, † 7. avgust 2016.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ivo Urbančič · Poglej več »
Izganjalec hudiča (roman, 1994)
Izganjalec hudiča (1994) je postmodernistični zgodovinski roman z elementi metafikcije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Izganjalec hudiča (roman, 1994) · Poglej več »
Izvoz kapitala
Izvoz kapitala je koncept, ki se ga poslužuje marksistična analiza kapitalizma na svetovni ravni.
Novo!!: Vladimir Lenin in Izvoz kapitala · Poglej več »
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Josif Stalin · Poglej več »
Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne
Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne označujejo vrsto zločinov zoper ujetih pripadnikov poraženih vojsk, civilne nasprotnike komunističnega režima in njihove družine s strani totalitarnega režima pod vrhovnim poveljstvom Josipa Broza Tita, takoj po drugi svetovni vojni in v povojnih letih.
Novo!!: Vladimir Lenin in Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne · Poglej več »
Jusuf Akčura
Jusuf Akčura (Йосыф Акчура), turški politik, pisatelj in ideolog tatarskih korenin, * 2. december 1876, Simbirsk, Ruski imperij, † 11. marec 1935, Carigrad, Turčija Akčura se je v zgodnjem republikanskem obdobju razvil v prominentnega ideologa in zagovornika panturcizma.
Novo!!: Vladimir Lenin in Jusuf Akčura · Poglej več »
Kaj storiti?
Kaj storiti? Pereča vprašanja našega gibanja (Čto delat'? Nabolevšie voprosy našego dviženija) je pamflet ruskega revolucionarja Vladimirja Lenina iz leta 1902.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kaj storiti? · Poglej več »
Kalijev acetat
Kalijev acetat je kalijeva sol ocetne kisline s formulo CH3COOK.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kalijev acetat · Poglej več »
Kalmiki
Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kalmiki · Poglej več »
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kamčatka · Poglej več »
Kamboški genocid
Kamboški genocid (របបប្រល័យពូជសាសន៍នៅកម្ពុជា) je bilo sistematično preganjanje in pobijanje državljanov Kambodže, ki so ga izvajali Rdeči Kmeri pod vodstvom generalnega sekretarja Komunistične partije Kampučije Pola Pota, ki je Kambodžo radikalno potisnil v popolnoma samozadostno agrarno socialistično družbo.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kamboški genocid · Poglej več »
Karl Kautsky
Karl Johann Kautsky, češko-avstrijski filozof, novinar in marksistični teoretik, * 16. oktober 1854, Praga, Avstrijsko cesarstvo, † 17. oktober 1938, Amsterdam, Nizozemska.
Novo!!: Vladimir Lenin in Karl Kautsky · Poglej več »
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Novo!!: Vladimir Lenin in Karl Marx · Poglej več »
Karl Radek
Karl Radek (rojen kot Karl Bernhardovič Sobelson), poljski komunist judovskega rodu, * 31. oktober 1885, Lvov, † 19. maj 1939, Verhnjeuralsk.
Novo!!: Vladimir Lenin in Karl Radek · Poglej več »
Kazan
Kazan (Kazánj,, Qazan) je glavno mesto ruske avtonomne republike Tatarstana.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kazan · Poglej več »
Književnost in gledališče 60. let 20. stoletja
Za književnost in gledališče 60. let so značilni uporništvo in napad, postavljanje ogledala družbi in iskanje ideala.
Novo!!: Vladimir Lenin in Književnost in gledališče 60. let 20. stoletja · Poglej več »
Kominterna
Kominterna (daljše Komunistična internacionala; rusko Комминтерн, Komintern - Коммунистический интернационал, Kommunističeskij internacional; tudi: Tretja internacionala) je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kominterna · Poglej več »
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Novo!!: Vladimir Lenin in Komunistična partija Sovjetske zveze · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Vladimir Lenin in Komunizem · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Novo!!: Vladimir Lenin in Koncentracijsko taborišče · Poglej več »
Krasnojarski okraj
Krasnojarski okraj (Krasnojarskij kraj) je Federalni subjekt Rusije (okraj) v Sibiriji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Krasnojarski okraj · Poglej več »
Kronštatski upor
Lojalistični vojaki Rdeče armade pri napadu na otoško trdnjavo Kronštat na ledu Finskega zaliva Kronštatski upor je bil upor sovjetskih mornarjev, vojakov in civilistov proti boljševiški vladi v ruskem pristaniškem mestu Kronštat v Sovjetski zvezi leta 1921.
Novo!!: Vladimir Lenin in Kronštatski upor · Poglej več »
La Chaux-de-Fonds
La Chaux-de-Fonds (francoska izgovorjava) je švicarsko mesto v kantonu Neuchâtel.
Novo!!: Vladimir Lenin in La Chaux-de-Fonds · Poglej več »
Lena
Delta reke Lene (iz projekta NASA Landsat) Lena je reka na severovzhodu Rusije v vzhodni Sibiriji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Lena · Poglej več »
Leninizem
Vladimir Lenin, katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma.
Novo!!: Vladimir Lenin in Leninizem · Poglej več »
Leninov mavzolej
Leninov mavzolej (od 1953 do 1961 Leninov in Stalinov mavzolej) je zgradba na Rdečem trgu v Moskvi, ki služi kot kraj zadnjega počitka sovjetskega voditelja Vladimirja Lenina.
Novo!!: Vladimir Lenin in Leninov mavzolej · Poglej več »
Let 3
Let 3 je hrvaška rokovska glasbena skupina z Reke, ki so jo ustanovili leta 1987.
Novo!!: Vladimir Lenin in Let 3 · Poglej več »
Letalonosilke razreda Uljanovsk
Razred Uljanovsk (Uljanovsk) je razred superletalonosilk na jedrski pogon Sovjetske vojne mornarice.
Novo!!: Vladimir Lenin in Letalonosilke razreda Uljanovsk · Poglej več »
Lev Borisovič Kamenjev
Lev Borisovič Kamenjev (rusko Лев Борисович Каменев; pravo ime Rosenfeld (rusko Розенфельд)), ruski boljševik in politik, * 18. julij (6. julij, ruski koledar), 1883, Moskva, Rusija, † 25. avgust 1936, Moskva.
Novo!!: Vladimir Lenin in Lev Borisovič Kamenjev · Poglej več »
Lev Trocki
Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21. avgust 1940, Coyoacan pri Ciudadu de México, Mehika.
Novo!!: Vladimir Lenin in Lev Trocki · Poglej več »
Levičarstvo: otroška bolezen komunizma
Naslovnica angleškega prevoda Delo »Levičarstvo: otroška bolezen komunizma« je Vladimir Lenin napisal in izdal leta 1920.
Novo!!: Vladimir Lenin in Levičarstvo: otroška bolezen komunizma · Poglej več »
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Novo!!: Vladimir Lenin in Liberalizem · Poglej več »
Livonci
Livonci ali Livci (livonsko līvlizt) so baltsko-finski prebivalci domorodcev severne Latvije in jugozahodne Estonije. Livonci so zgodovinsko govorili livonski, uralski jezik, tesno povezan z estonskim in finskim. Zadnja oseba, ki se je naučila in govorila livonsko kot materni jezik, Grizelda Kristiņa, je umrla leta 2013, z njo je livonščina izumrla. Od leta 2010 je približno 30 ljudi, ki so se ga naučili kot drugi jezik. Zgodovinski, socialni in gospodarski dejavniki so skupaj z etnično razpršenim prebivalstvom povzročili upad livonskega prebivalstva, v 21. stoletju pa je preživela le majhna skupina. Leta 2011 je bilo v Latviji 250 ljudi, ki so uveljavljali livonsko narodnost.
Novo!!: Vladimir Lenin in Livonci · Poglej več »
Ljubov Isaakovna Akselrod
Ljubov Isaakovna Akselrod, rusko Любо́вь Исаа́ковна Аксельро́д, ruska revolucionarka in pisateljica, * 1868, † 1946.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ljubov Isaakovna Akselrod · Poglej več »
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Londonski sporazum (1915) · Poglej več »
Louis Althusser
Louis Pierre Althusser, francoski marksistični filozof, * 16. oktober 1918, Birmendreïs, Alžirija, † 22. oktober 1990, Pariz, Francija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Louis Althusser · Poglej več »
Ludvik Vrtačič
Ludvik Vrtačič, slovenski filozof, ekonomist, publicist in politolog, * 6. junij 1933, Pristavica, † 27. december 2019, Fribourg, Švica.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ludvik Vrtačič · Poglej več »
Madžarska sovjetska republika
Madžarska sovjetska republika ali Republika Konzulov Madžarske (ali Magyarországi Szocialista Szövetséges Tanácsköztársaság) je bila socialistična država, ki je obstajala med 21.
Novo!!: Vladimir Lenin in Madžarska sovjetska republika · Poglej več »
Mahnovščina
Mahnovščina (rusko Махновщина) je bila avtonomna cona Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine v južni Ukrajini, pogosto imenovana za prvo anarhistično območje v zgodovini.
Novo!!: Vladimir Lenin in Mahnovščina · Poglej več »
Maksim Gorki
Maksim Gorki (pravo ime Aleksej Maksimovič Peškov) (rusko Макси́м Го́рький/Алексе́й Макси́мович Пе́шков), ruski pisatelj, * 28. marec (16. marec, ruski koledar) 1868, Nižni Novgorod, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. junij 1936, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Maksim Gorki · Poglej več »
Mao Cetung
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9. september 1976, Peking, Ljudska republika Kitajska.
Novo!!: Vladimir Lenin in Mao Cetung · Poglej več »
Maoizem
Mao Cetung, po katerem je ideologija poimenovana Maoizem oziroma misel Mao Zedonga (tradicionalne pismenke: 毛泽东思想; poenostavljene pismenke: 毛泽东思想; pinyin: Máo Zédōng sīxiǎng) je marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Zedong (tradicionalne pismenke: 毛澤東; poenostavljene pismenke: 毛泽东; pinyin: Máo Zédōng) v razmerah kitajske socialistične revolucije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Maoizem · Poglej več »
Marjan Britovšek
Marjan Britovšek, slovenski zgodovinar, historični sociolog, publicist, urednik in univerzitetni profesor, * 23. avgust 1923, Slovenj Gradec, † 8. december 2008, Ljubljana.
Novo!!: Vladimir Lenin in Marjan Britovšek · Poglej več »
Marksistično-leninistični ateizem
komunističnem manifestu. Marksistično-leninistični ateizem, znan tudi kot marksistično-leninistični znanstveni ateizem, je nereligiozen in antiklerikalni element komunistične ideologije marksizma-leninizma, uradne državne ideologije Sovjetske zveze.
Novo!!: Vladimir Lenin in Marksistično-leninistični ateizem · Poglej več »
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Novo!!: Vladimir Lenin in Marksizem · Poglej več »
Marksizem in religija
marksizma, sta religijo opisala "opij ljudstva". Nemški filozof iz 19.
Novo!!: Vladimir Lenin in Marksizem in religija · Poglej več »
Marksizem-leninizem
poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.
Novo!!: Vladimir Lenin in Marksizem-leninizem · Poglej več »
Marsovo polje, Sankt Peterburg
Marsovo polje (rusko: Ма́рсово по́ле, tr. Marsovo Polye) je velik trg v središču Sankt Peterburga.
Novo!!: Vladimir Lenin in Marsovo polje, Sankt Peterburg · Poglej več »
Materializem
Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.
Novo!!: Vladimir Lenin in Materializem · Poglej več »
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Novo!!: Vladimir Lenin in Mavzolej · Poglej več »
Maximilian Schell
Maximilian Schell, avstrijsko-švicarski igralec, režiser, producent in scenarist, * 8. december 1930, Dunaj, Avstrija, † 1. februar 2014, Innsbruck.
Novo!!: Vladimir Lenin in Maximilian Schell · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Vladimir Lenin in München · Poglej več »
Mednarodna leninska šola
Mednarodna leninska šola je bila univerza, ki je vzgajala vodilni komunistični kader; delovala je v Moskvi.
Novo!!: Vladimir Lenin in Mednarodna leninska šola · Poglej več »
Miha Kordiš
Miha Kordiš, slovenski politik in aktivist, * 6. marec 1989, SFRJ.
Novo!!: Vladimir Lenin in Miha Kordiš · Poglej več »
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Mihail Gorbačov · Poglej več »
Miroslav Krleža
Miroslav Krleža, hrvaški pisatelj in enciklopedist, * 7. julij 1893, Zagreb, † 29. december 1981, Zagreb.
Novo!!: Vladimir Lenin in Miroslav Krleža · Poglej več »
Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev
katinskega pokola iz leta 1943 Julija 2010 je bilo ob trdnjavi Petra in Pavla v Sankt Peterburgu odkrito množično grobišče, v katerem so bila najdena trupla 80 vojaških častnikov, usmrčenih med rdečim terorjem v letih 1918 in 1921.
Novo!!: Vladimir Lenin in Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev · Poglej več »
Množični poboji v komunizmu
Washingtonu D.C., posvečen v spomin vsem žrtvam komunizmaV času komunističnih režimov 20.
Novo!!: Vladimir Lenin in Množični poboji v komunizmu · Poglej več »
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Moskovski kremelj · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Murska Sobota · Poglej več »
Nadežda Alilujeva
Nadežda Sergejevna Alilujeva, sovjetska strojepiska, pomočnica in študentka strojništva, * 22. november 1901 Baku, Gubernija Baku, Kavkaz, Rusko Cesarstvo † 9. november 1932 Moskva, Sovjetska zveza.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nadežda Alilujeva · Poglej več »
Nadežda Krupska
Nadežda Konstantinovna Krupska, ruska revolucionarka, sovjetska državna, partijska, javna in kulturna osebnost, organizatorka in glavna ideologinja sovjetskega izobraževalnega sistema in komunistične vzgoje mladine, * 14. februar 1869, Sankt Peterburg, Ruski imperij, † 27. februar 1939, Moskva, RSFSR, ZSSR.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nadežda Krupska · Poglej več »
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nahičevan · Poglej več »
Nansenov potni list
Nansenovi potni listi so mednarodno prepoznani begunski potovalni dokumenti, ki jih je Liga narodov prva izdajala beguncem brez domovine.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nansenov potni list · Poglej več »
Nemčija v prvi svetovni vojni
Zemljevid Nemškega cesarstva pred izbruhom vojne. V prvi svetovni vojni je bila Nemčija članica centralnih sil, se je borila proti antantnim silam tako na vzhodni kot tudi na zahodni fronti, čeprav je nemško ozemlje večino vojne ostalo relativno varno pred širšo invazijo, razen za kratek čas leta 1914, ko je bila napadena Vzhodna Prusija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nemčija v prvi svetovni vojni · Poglej več »
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nikita Hruščov · Poglej več »
Nikolaj Ernestovič Bauman
Nikolaj Ernestovič Bauman (rusko Никола́й Эрне́стович Ба́уман), ruski revolucionar in boljševik, * 29. maj (17. maj, ruski koledar) 1873, Kazan, Rusija, † 31. oktober (18. oktober) 1905, Moskva.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nikolaj Ernestovič Bauman · Poglej več »
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nikolaj II. Ruski · Poglej več »
Nikolaj Ivanovič Buharin
Nikolaj Ivanovič Buharin, ruski boljševik, revolucionar, ekonomist, politik, državnik, marksistični gospodarski teoretik in filozof, * 9. oktober (27. september, ruski koledar) 1888, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 15. marec 1938, Komunarka, Moskovska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Nikolaj Ivanovič Buharin · Poglej več »
Nils Flyg
Nils Flyg, švedski komunistični politik, * 1891, Stockholm, Švedska, † 1943.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nils Flyg · Poglej več »
Nova ekonomska politika
Nova ekonomska politika (NEP) je bila ekonomska politika Sovjetske zveze med letoma 1921 in 1928, ki je nadomestila predhodno politiko vojnega komunizma.
Novo!!: Vladimir Lenin in Nova ekonomska politika · Poglej več »
O kultu osebnosti in njegovih posledicah
destalinizacije O kultu osebnosti in njegovih posledicah, bolj znan kot Tajni govor, je bilo poročilo sovjetskega voditelja Nikite Hruščova, prvega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, na 20.
Novo!!: Vladimir Lenin in O kultu osebnosti in njegovih posledicah · Poglej več »
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Novo!!: Vladimir Lenin in Oktobrska revolucija · Poglej več »
Pablo Neruda
Pablo Neruda, s pravim imenom Ricardo Eliecer Neftalí Reyes Basoalto, čilenski pesnik in diplomat, nobelovec, * 12. julij 1904, Parral, Čile, † 23. september 1973, Santiago de Chile.
Novo!!: Vladimir Lenin in Pablo Neruda · Poglej več »
Palača Sovjetov
Palača Sovjetov (Dvorec Sovetov) je nikoli zgrajen politični kongresni center v Moskvi na mestu porušene cerkve Kristusa Odrešenika.
Novo!!: Vladimir Lenin in Palača Sovjetov · Poglej več »
Paul Henri Thiry d'Holbach
Paul Henri Thiry, baron d'Holbach, rojstno ime Paul Heinrich Dietrich, francoski razsvetljenski učenjak, filozof in enciklopedist nemškega rodu, * 8. december 1723, Edesheim, Porenje - Pfalška, Nemčija, † 21. januar 1789, Pariz, Francija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Paul Henri Thiry d'Holbach · Poglej več »
Pavel Borisovič Akselrod
Pavel Borisovič Akselrod,, ruski socialist, * 1850, † 1928.
Novo!!: Vladimir Lenin in Pavel Borisovič Akselrod · Poglej več »
Pavel Karlovič Šternberg
Pavel Karlovič Šternberg, ruski astronom, revolucionar, boljševik in državnik, * 2. april 1865, Orjol, Ruski imperij (danes Rusija), † 1. februar 1920, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Vladimir Lenin in Pavel Karlovič Šternberg · Poglej več »
Petropavlovsk-Kamčatski
Petropavlovsk-Kamčatski ponoči Petropavlovsk-Kamčatski je upravno, industrijsko, znanstveno in kulturno središče ruskega polotoka Kamčatka, oziroma Kamčatskega okraja.
Novo!!: Vladimir Lenin in Petropavlovsk-Kamčatski · Poglej več »
Philipp Frank
Philipp Frank, avstrijsko-ameriški fizik, matematik in filozof, * 20. marec 1884 Dunaj, Avstro-Ogrska, † 21. julij 1966 Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Vladimir Lenin in Philipp Frank · Poglej več »
Pionirska organizacija
Pionirska organizacija je organizacija za otroke, ki jo vodi Komunistična partija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Pionirska organizacija · Poglej več »
Polemika
Polemika je ostra izmenjava nasprotujočih mnenj, navadno pri spornih političnih (volilnih), verskih, znanstvenih, literarnih, filozofskih temah.
Novo!!: Vladimir Lenin in Polemika · Poglej več »
Politična represija v Sovjetski zvezi
Sovjetske zveze. Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) je milijone ljudi trpelo politično represijo, ki se je začela od Leninove oktobrske revolucije leta 1917.
Novo!!: Vladimir Lenin in Politična represija v Sovjetski zvezi · Poglej več »
Politični komisar
Polítični komisár je bil naziv za častnika, ki ga je v vojaško enoto imenovala komunistična partija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Politični komisar · Poglej več »
Politični spekter
Ta grafikon, ki ga predlaga Organizacija Politični kompas, sega od -10 do 10 na vsaki osi in je eden od več konkurenčnih modelov. Politični spekter je način za modeliranje različnih političnih položajev, ki se jih postavi na eno ali več geometrijskih osi in simbolizira neodvisne politične razsežnosti.
Novo!!: Vladimir Lenin in Politični spekter · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Vladimir Lenin in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Novo!!: Vladimir Lenin in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 · Poglej več »
Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Josifa Stalina Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) so bila obdobja, ko so sovjetske komunistične oblasti brutalno zatirale in preganjale različne oblike cerkve in vere v različnem obsegu, odvisno od državnih interesov.
Novo!!: Vladimir Lenin in Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi · Poglej več »
Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku
Satirična, ateistična in protireligiozna revija Bezbožnik iz leta 1929, ki prikazuje abrahamske religije (judovstvo, krščanstvo in islam), ki jih je zatrl prvi sovjetski petletni načrt. Po oktobrski revoluciji 7.
Novo!!: Vladimir Lenin in Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku · Poglej več »
Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma
10.
Novo!!: Vladimir Lenin in Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma · Poglej več »
Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina
Moskvi, 19. novembra 1988 Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je pripisanih sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, so zelo različne.
Novo!!: Vladimir Lenin in Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina · Poglej več »
Prostitucija
Prostitutka okoli 1890 Prostitúcija (iz latinskega prostituere »prostituirati se«, sestavljeno iz pro »pred, spredaj« in statuere »postaviti«, dobesedno »postavljati pred «) je poklic ali postranska zaposlitev izvajanja spolne dejavnosti v zameno za plačilo.
Novo!!: Vladimir Lenin in Prostitucija · Poglej več »
Protislovje
Aristotelove logike. Protislóvje (s tujko kontradíkcija in tudi antinomíja, starinsko protiréčje) je v klasični logiki pojav ali stanje sestavljeno iz logične nezdružljivosti med dvema ali več trditvami (propozicijami).
Novo!!: Vladimir Lenin in Protislovje · Poglej več »
Protokoli sionskih modrecev
Naslovna stran ameriške izdaje ''Protokolov'' iz leta 1934 (''Patriotic Publishing co, ''Chicago) Uokvirjeno besedilo opozarja, da je za »te dokumente v Sovjetski Rusiji zagrožena smrtna kazen.« Reprodukcija ruske izdaje Sergeja Nilusa iz leta 1905, objavljena v ''Praemonitus Praemunitus'' (1920). Protokoli sionskih modrecev (tudi Zapisniki sestankov častitljivih starešin Siona) so protijudovski pamflet, ki naj bi opisoval judovski načrt za svetovno prevlado. Izmišljeno besedilo, vpliven razstavni predmet iz orožarne protijudovskih zarotniških teoretikov, je bilo prvič objavljeno za čas Ruskega imperija leta 1903. Po 1. svetovni vojni so Protokole prevajali v druge jezike in širili so se po svetu, četudi jih je že leta 1921 londonski Times razkril kot ponaredek. Po trditvah nekaterih založnikov predstavljajo Protokoli zapisnike s sestanka konec 19. stoletja, na katerem so judovski voditelji razpravljali o cilju svetovne judovske prevlade, ki naj bi ga dosegli z rušenjem morale nevernikov in prevzemom nadzora nad tiskom in svetovnim gospodarstvom. Širše so postali znani zlasti po izdaji Henryja Forda v ZDA leta 1920 in v nemških izdajah Gottfrieda zur Beeka ter Theodorja Fritscha. Hitler je bil njih zagovornik in po njegovem prevzemu oblasti so Protokoli postali šolsko berilo za nemške šole. Kljub temu da gre dokazano za ponaredek, med drugim s sodbo v bernskem procesu v letih 1933–1935, protijudovski privrženci zarotniških teorij po vsem svetu, predvsem v islamskih državah in Rusiji, še danes verjamejo v pristnost Protokolov.
Novo!!: Vladimir Lenin in Protokoli sionskih modrecev · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Vladimir Lenin in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Radio Moskva
QSL kartica Radia Moskva (1969) Radio Moskva je radijska postaja, ki so jo leta 1922 v Rusiji ustanovili boljševiki.
Novo!!: Vladimir Lenin in Radio Moskva · Poglej več »
Rapalska pogodba
Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Rapalska pogodba · Poglej več »
Razpad Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.
Novo!!: Vladimir Lenin in Razpad Sovjetske zveze · Poglej več »
Rdeči teror
Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Rdeči teror · Poglej več »
Red Lenina
Red Lenina Red Lenina je bil najvišje nacionalno odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 6. aprila 1930 in poimenovano po Vladimirju Iljiču Uljanovem - Leninu.
Novo!!: Vladimir Lenin in Red Lenina · Poglej več »
Religija v Sovjetski zvezi
Josifa Stalina. Sovjetsko zvezo so leta 1922 ustanovili boljševiki in pri tem razglasili dokončno razpustitev Ruskega cesarstva.
Novo!!: Vladimir Lenin in Religija v Sovjetski zvezi · Poglej več »
Revizionizem
Pri revizionizmu ne govorimo o splošni (in neposredni) diskreditaciji marksistične teorije; revizionizem na primer ne trdi, da se je Marx v svojih delih popolnoma motil glede kapitalistične družbe.
Novo!!: Vladimir Lenin in Revizionizem · Poglej več »
Revolucija dostojanstva
Revolucija dostojanstva (translit), znana tudi kot Majdanska revolucija,, BBC News je potekala v Ukrajini februarja 2014, Vox (3 September 2014), ABC News (1 October 2019), The Economist (27 February 2014), CNN (3 February 2017) ob koncu protestov Evromajdan, ko so smrtonosni spopadi med protestniki in varnostnimi silami v ukrajinski prestolnici Kijev dosegli vrhunec z odstavitvijo izvoljenega predsednika Viktorja Janukoviča in s strmoglavljenjem ukrajinske vlade.
Novo!!: Vladimir Lenin in Revolucija dostojanstva · Poglej več »
Riški mirovni sporazum
Riški mirovni sporazum ali Riški mir (rusko Рижский договор, Rižskij dogovor, poljsko Traktat Ryski, belorusko Рыжскі мірны дагавор, Rižski mirni dagavor) je bil mirovni sporazum, sklenjen 18.
Novo!!: Vladimir Lenin in Riški mirovni sporazum · Poglej več »
Rosa Luxemburg
Rosa Luxemburg, marksistična politična teoretičarka, socialistična filozofinja in revolucionarka judovskega rodu, * 5. marec 1870 ali 1871, Zamość pri Lublinu, Ruski imperij (danes Poljska), † 15. januar 1919, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Rosa Luxemburg · Poglej več »
Rušenje spomenikov Vladimirja Lenina v Ukrajini
Harkovu 28. septembra 2014. Množica ljudi je spomenik najprej obrezala ob nogah, nato pa ga je s pomočjo vrvi zrušila, preden ga je kmalu še dodatno uničila. Rušenje spomenikov ruskega revolucionarja Vladimirja Lenina v Ukrajini se je začelo po razpadu Sovjetske zveze leta 1991.
Novo!!: Vladimir Lenin in Rušenje spomenikov Vladimirja Lenina v Ukrajini · Poglej več »
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruska književnost · Poglej več »
Ruska republika
Ruska republika, uradno Ruska demokratična federalna republika je bila kratkotrajna država, ki je nadzirala de jure ozemlje bivšega Ruskega imperija po razglasitvi Ruske začasne vlade 14.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruska republika · Poglej več »
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruska revolucija · Poglej več »
Ruska revolucija (1905)
Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruska revolucija (1905) · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ruski imperij · Poglej več »
Rustavelijeva avenija, Tbilisi
Rustavelijeva avenija v Tbilisiju Rustavelijeva avenija (gruzijsko რუსთაველის გამზირი, Rust'avelis Gamziri) je glavna prometnica v središču Tbilisija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Rustavelijeva avenija, Tbilisi · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Vladimir Lenin in Sankt Peterburg · Poglej več »
Sergej Prokofjev
Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj in pianist, * 23. april 1891, Soncovka, Jekaterinburška gubernija, Ruski imperij (danes Soncivka, Donecka oblast, Ukrajina), † 5. marec 1953, Moskva, ZSSR.
Novo!!: Vladimir Lenin in Sergej Prokofjev · Poglej več »
Seznam cest in ulic v Trbovljah
Seznam trboveljskih ulic, naselij* in vasi* je abecedni seznam cest, ulic, naselij in vasi s povezavami na članke, po katerih so dobile ime.
Novo!!: Vladimir Lenin in Seznam cest in ulic v Trbovljah · Poglej več »
Seznam filozofov
Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.
Novo!!: Vladimir Lenin in Seznam filozofov · Poglej več »
Seznam predsednikov Sovjetske zveze
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) formalno sicer ni imela funckije predsednika (preden jo je leta 1990, malo pred njenim razpadom, uvedel Gorbačov in se dal nanjo neposredno izvoliti), a je vselej obstajal voditelj, ki je lahko imel različne funcije ali kombinacijo le-teh in je bil najvplivnejši človek v Sovjetski zvezi.
Novo!!: Vladimir Lenin in Seznam predsednikov Sovjetske zveze · Poglej več »
Seznam ruskih filozofov
Seznam ruskih filozofov.
Novo!!: Vladimir Lenin in Seznam ruskih filozofov · Poglej več »
Seznam ruskih politikov
popr.
Novo!!: Vladimir Lenin in Seznam ruskih politikov · Poglej več »
Seznam sociologov
Seznam sociologov. image:Vilfredo Pareto 1870s2.jpg|Vilfredo Pareto image:Ferdinand Toennies Bueste Husum-Ausschnitt.jpg|Ferdinand Tönnies image:Veblen3a.jpg|Thorstein Veblen image:Simmel 01.JPG|Georg Simmel image:Emile Durkheim.jpg|Émile Durkheim image:Max Weber 1894.jpg|Max Weber.
Novo!!: Vladimir Lenin in Seznam sociologov · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Vladimir Lenin in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Slavoj Žižek
Slavoj Žižek, slovenski filozof, kulturni kritik in psihoanalitik * 21. marec 1949, Ljubljana.
Novo!!: Vladimir Lenin in Slavoj Žižek · Poglej več »
Smrt in pogreb Vladimirja Lenina
Prevažanje Leninovega trupla na železniško postajo Gorki. 21.
Novo!!: Vladimir Lenin in Smrt in pogreb Vladimirja Lenina · Poglej več »
Socialistična stranka (Francija)
Socialistična stranka (Parti Socialiste, PS) je socialno-demokratična politična stranka v Franciji in največja stranka francoske leve sredine.
Novo!!: Vladimir Lenin in Socialistična stranka (Francija) · Poglej več »
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Novo!!: Vladimir Lenin in Socializem · Poglej več »
Socialna demokracija
Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.
Novo!!: Vladimir Lenin in Socialna demokracija · Poglej več »
Socialni šovinizem
Izraz socialni šovinizem se je pojavil ob izbruhu prve svetovne vojne, ko so socialdemokrati na obeh straneh glasovali za vojne kredite in podprli svoje lastne imperialistične dežele pod retoriko domoljubja.
Novo!!: Vladimir Lenin in Socialni šovinizem · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Vladimir Lenin in Sovjetska zveza · Poglej več »
Sovjetski vojni zločini
Katinskem pokolu leta 1940 Sovjetski vojni zločini in zločini proti človeštvu, so bili zločini, ki jih je storila Sovjetska zveza in njene oborožene sile, od leta 1919 do razpada države leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila Rdeča armada (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija NKVD.
Novo!!: Vladimir Lenin in Sovjetski vojni zločini · Poglej več »
Spomenik
''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v Buenos Airesu v Argentini. Primer spomenika: Tadž Mahal, Agra, Indija Spomenik ali bolj natančno javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Spomenik · Poglej več »
Spomenik žrtvam sovjetske okupacije
Spomenik žrtvam sovjetske okupacije Spomenik žrtvam sovjetske okupacije je spomenik v Kišinjevu v Moldaviji, posvečen v spomin na žrtve sovjetske okupacije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Spomenik žrtvam sovjetske okupacije · Poglej več »
Spomenik na Buzludži
Spomenik na Buzludži Spominski dom bolgarske komunistične partije, poznan kot spomenik na Buzludži, je zgradba na vrhu Buzludža v osrednji Bolgariji.
Novo!!: Vladimir Lenin in Spomenik na Buzludži · Poglej več »
Stalinizem
Josif Stalin, po katerem je ideologija poimenovana Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval.
Novo!!: Vladimir Lenin in Stalinizem · Poglej več »
Stepan Erzia
Stepan Dmitrievich Erzya (pravo ime Stepan Dmitrievich Nefyodov), ruski umetnik, kipar, predstavnik secesijskega sloga.
Novo!!: Vladimir Lenin in Stepan Erzia · Poglej več »
Taškent
Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.
Novo!!: Vladimir Lenin in Taškent · Poglej več »
Tjumen
Tjumen (italic, Tjumen) je največje mesto in upravno središče Tjumenske oblasti, Rusija.
Novo!!: Vladimir Lenin in Tjumen · Poglej več »
Trg Republike, Erevan
Trg republike (armensko: Հանրապետության հրապարակ, Hanrapetut'yan hraparak, lokalno znan kot Hraparak, 'trg') je osrednji mestni trg v Erevanu, glavnem mestu Armenije.
Novo!!: Vladimir Lenin in Trg Republike, Erevan · Poglej več »
Trockizem
Lev Trocki, po katerem je poimenovana ideologija. Trockizem je politična ideologija in veja marksizma, ki so jo razvili ukrajinsko-ruski revolucionar Lev Trocki ter nekateri drugi člani leve opozicije in Četrte internacionale.
Novo!!: Vladimir Lenin in Trockizem · Poglej več »
Tverska ulica
Tverska ulica (p, Tverskaja ulica), med letoma 1935 in 1990 Ulica Gorkega (улица Горького), je glavna radialna cesta v Moskvi.
Novo!!: Vladimir Lenin in Tverska ulica · Poglej več »
Ukrajinsko-sovjetska vojna
Ukrajinsko-sovjetska vojna (encyclopediaofukraine.com).
Novo!!: Vladimir Lenin in Ukrajinsko-sovjetska vojna · Poglej več »
Ulan-Ude
Ulan-Ude (rusko: Улан-Удэ; včasih Verhnje-Udinsk) je mesto v Ruski federaciji, glavno mesto republike Burjatije oz.
Novo!!: Vladimir Lenin in Ulan-Ude · Poglej več »
Uljanovsk
Uljanovsk je mesto v Rusiji, ob reki Volgi, upravno središče Uljanovske oblasti ter sedež univerze.
Novo!!: Vladimir Lenin in Uljanovsk · Poglej več »
Usmrtitev družine Romanov
Družino Romanov so boljševiki ubili v noči iz 17. na 18. julij 1918. Rusko cesarsko družino Romanov (Nikolaja II. iz Rusije, njegovo ženo Aleksandro Fjodorovno in njunih pet otrok: Olgo, Tatjano, Marijo, Anastazijo in Alekseja) so boljševiški revolucionarji pod vodstvom Jakova Jurovskega ustrelili in ubili z bajonetom po ukazu Uralskega regionalnega sovjeta v Jekaterinburgu v noči s 16.
Novo!!: Vladimir Lenin in Usmrtitev družine Romanov · Poglej več »
Velika čistka
Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.
Novo!!: Vladimir Lenin in Velika čistka · Poglej več »
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Novo!!: Vladimir Lenin in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »
Vida Tomšič
Vida Tomšič (rojena Bernot), slovenska predvojna komunistka, prvoborka, partizanka, političarka in narodni heroj, * 26. junij 1913, Ljubljana, † 10. december 1998, Ljubljana.
Novo!!: Vladimir Lenin in Vida Tomšič · Poglej več »
Vjačeslav Aleksejevič Pjecuh
Vjačeslav Aleksejevič Pjecuh, ruski pisatelj, * 18. november 1946, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 29. september 2019.
Novo!!: Vladimir Lenin in Vjačeslav Aleksejevič Pjecuh · Poglej več »
Vojna na Bližnjem vzhodu
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Vladimir Lenin in Vojna na Bližnjem vzhodu · Poglej več »
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Novo!!: Vladimir Lenin in Vzhodna filozofija · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Vladimir Lenin in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Zapovednik
Zapovednik je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze za zavarovano območje, ki je »večno divje«.
Novo!!: Vladimir Lenin in Zapovednik · Poglej več »
Združene države Evrope
Pojem Združene države Evrope (ZDE), znane tudi kot Zvezne države Evrope (ZDE), in Evropska država, Evropska superdržava, Evropska federacija ali Zvezna Evropa, predstavlja hipotetični scenarij suverene evropske superdržave (podobne Združenim državam Amerike), organizirane kot federacija držav članic Evropske unije (EU), ki so ga opredelili mnogi politologi, politiki, geografi, zgodovinarji, futurologi in pisatelij fikcij.
Novo!!: Vladimir Lenin in Združene države Evrope · Poglej več »
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Novo!!: Vladimir Lenin in Zgodovina Armenije · Poglej več »
Zgodovina komunizma
komunizma Zgodovina komunizma obsega najrazličnejše ideologije in politična gibanja, ki si delijo temeljne teoretske vrednote skupnega lastništva bogastva, gospodarskega podjetja in lastnine.
Novo!!: Vladimir Lenin in Zgodovina komunizma · Poglej več »
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Novo!!: Vladimir Lenin in Zgodovina Poljske · Poglej več »
Zgodovina Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Zgodovina Sovjetske Rusije in Sovjetske zveze vključuje obdobje sprememb tako za Rusijo kot za celoten svet.
Novo!!: Vladimir Lenin in Zgodovina Sovjetske zveze · Poglej več »
Zločini proti človeštvu v komunizmu
Spominski kamni z napisom: "Nikoli ne pozabiti na žrtve komunizma." Zločini proti človeštvu v komunizmu, kot so prisilne deportacije, množični poboji, mučenje, prisilna izginotja, izvensodne usmrtitve, teror,Kemp-Welch, p. 42.
Novo!!: Vladimir Lenin in Zločini proti človeštvu v komunizmu · Poglej več »
Znamenite osebnosti in šah
Seznam vsebuje znamenite osebnosti, ki so svoj čas posvečale šahu.
Novo!!: Vladimir Lenin in Znamenite osebnosti in šah · Poglej več »
Zveza komunistične mladine Jugoslavije
Zveza komunistične mladine Jugoslavije (kratica ZKMJ; srbohrvaško: Savez komunističke omladine Jugoslavije; makedonsko: Сојуз на комунистичката младина на Југославија; kratica SKOJ) je bila politična mladinska organizacija Komunistične partije Jugoslavije (KPJ).
Novo!!: Vladimir Lenin in Zveza komunistične mladine Jugoslavije · Poglej več »
Zveza komunistov Jugoslavije
Zveza komunistov Jugoslavije (kratica ZKJ; srbohrvaško Savez komunista Jugoslavije - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; makedonsko Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila družbenopolitična organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije, ki je nastala leta 1919.
Novo!!: Vladimir Lenin in Zveza komunistov Jugoslavije · Poglej več »
Zveza komunistov Slovenije
Zveza komunistov Slovenije (kratica KPS) je bila slovenska politična stranka, ki se je zavzemala za socialistično in komunistično Slovenijo.
Novo!!: Vladimir Lenin in Zveza komunistov Slovenije · Poglej več »
16. april
16.
Novo!!: Vladimir Lenin in 16. april · Poglej več »
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1870 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1917 · Poglej več »
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1923 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Vladimir Lenin in 1924 · Poglej več »
21. januar
21.
Novo!!: Vladimir Lenin in 21. januar · Poglej več »
22. april
22.
Novo!!: Vladimir Lenin in 22. april · Poglej več »
23. oktober
23.
Novo!!: Vladimir Lenin in 23. oktober · Poglej več »
30. avgust
30.
Novo!!: Vladimir Lenin in 30. avgust · Poglej več »
8. februar
8.
Novo!!: Vladimir Lenin in 8. februar · Poglej več »
Preusmerja sem:
Lenin, Vladimir Iljič Lenin, Vladimir Iljič Uljanov, Vladimir Uljanov.
