Hitreje kot brskalnik!
101 odnosi: Admiral (film), Adolphe Kégresse, Alberada Buonalberška, Aleksander III. Ruski, Aleksandra, Aleksandrova palača, Anastazija Romanova, Aničkova palača, Avstro-Ogrska, Šahovske kategorije in naslovi, Živalska farma, Bitka pri Cušimi, Bitka v Rumenem morju, Bitka za Przemyśl, Boksarska vstaja, Boljševik (otok), Boris Nikolajevič Nikitenko, Carska krona Rusije, Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg, Cerkev Vasilija blaženega, Moskva, Cesarjevič (bojna ladja), Coburg, Država in revolucija, Državni ruski muzej, Edvard VII. Britanski, Fabergéjevo jajce, Februarska revolucija, Feodorovska ikona matere Božje, Friderik IX. Danski, Grigorij Jefimovič Rasputin, Haakon VII. Norveški, Hodinsko polje, Josif Stalin, Jurij V. Britanski, Kaj storiti?, Livonci, Mariinska palača, Matilda Feliksovna Kšesinska, Mirza, Most sv. Trojice, Sankt Peterburg, Nikolaj, Novosibirsk, Otok oktobrske revolucije, Palača Topkapi, Papež Benedikt XV., Petropavlovska trdnjava, Petrovska palača, Pont Alexandre III., Protokoli sionskih modrecev, Prva svetovna vojna, ..., Puškin, Sankt Peterburg, Red svetega Jurija, Romanovi, Ruska književnost, Ruska pravoslavna cerkev, Ruska republika, Ruska revolucija, Ruska revolucija (1905), Ruski imperij, Ruski vstop v prvo svetovno vojno, Rusko imperialno vojno letalstvo, Rusko-japonska vojna, Samostan v Sinaii, Severna dežela, Seznam britanskih feldmaršalov, Sibirija, Skagenski slikarji, Sovjetska zveza, Spomenik Nikolaju I., Sankt Peterburg, Stalno arbitražno sodišče, Stolnica v Rostovu na Donu, Talin, Tatjana Avenirovna Proskurjakova, Transsibirska železnica, Trdnjava Przemyśl, Ukrajinofobija, Usmrtitev družine Romanov, Viktorija Badenska, Viljem Švedski, Viljem II. Nemški, Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico, Vladimir Lenin, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Władysław Raczkiewicz, Zajčji otok (Sankt Peterburg), Zgodovina komunizma, Zgodovina Poljske, Zgodovina Talina, Zinovij Rožestvenski, 17. julij, 18. maj, 1905, 1907, 1912, 1992, 1998, 2. marec, 20. stoletje, 2000, 26. maj, 30. oktober. Razširi indeks (51 več) »
Admiral (film)
Admiral (Адмиралъ, rusko imperialno črkovanje; sodobno črkovanje – Адмирал) je biografski film o viceadmiralu Ruske imperialne mornarice in voditelju Belega gibanja med rusko državljansko vojno Aleksandru Vasiljeviču Kolčaku iz leta 2008.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Admiral (film) · Poglej več »
Adolphe Kégresse
Adolphe Kégresse, francoski vojaški inženir in izumitelj, * 1879, Héricourt, Haute-Saône, † 1943, Croissy-sur-Seine.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Adolphe Kégresse · Poglej več »
Alberada Buonalberška
Alberadin grob Alberada ali Alberada Buonalberška (latinsko: Alverada), prva žena Roberta Guiscarda, vojvode Apulije, s katerim se je poročila leta 1051 ali 1052, ko je bil še roparski baron v Kalabriji, * okrog 1033, † verjetno julij 1122.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Alberada Buonalberška · Poglej več »
Aleksander III. Ruski
Aleksander III.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Aleksander III. Ruski · Poglej več »
Aleksandra
Aleksandra je žensko osebno ime.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Aleksandra · Poglej več »
Aleksandrova palača
Aleksandrova palača (rusko: Александровский дворец) je nekdanja carska rezidenca v bližini mesta Carsko selo, na planoti približno 30 kilometrov južno Sankt Peterburga.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Aleksandrova palača · Poglej več »
Anastazija Romanova
Velika kneginja Anastazija Ruska (Anastazija Nikolajeva Romanova), ruska plemkinja in svetnica, * 5. junij 1901, † 17. julij 1918.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Anastazija Romanova · Poglej več »
Aničkova palača
Aničkova palača (rusko Ани́чков дворе́ц), nekdanja carska palača v Sankt Peterburgu, stoji na stičišču Nevskega prospekta in reke Fontanke.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Aničkova palača · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šahovske kategorije in naslovi
Šahisti se po igralni moči poleg ratingiranja lahko razvrščajo tudi v posamezne kategorije oziroma naslove.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Šahovske kategorije in naslovi · Poglej več »
Živalska farma
Živalska farma (v izvirniku) je politična satira britanskega pisatelja Georga Orwella, v kateri je alegorično opisan Stalinov totalitarizem.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Živalska farma · Poglej več »
Bitka pri Cušimi
Bitka pri Cušimi (Cusimaoki-Kaisen,, Cusimskoje sraženije), tudi bitka v prelivu Cušima in pomorska bitka v Japonskem morju (Nihonkai-Kaisen), je bila velika pomorska bitka med Ruskim imperijem in Japonsko med rusko-japonsko vojno.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Bitka pri Cušimi · Poglej več »
Bitka v Rumenem morju
Bitka v Rumenem morju je bila pomorska bitka v rusko-japonski vojni, ki je potekala 10.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Bitka v Rumenem morju · Poglej več »
Bitka za Przemyśl
Bitka za Przemyśl (tudi obleganje Przemyśla) je ena največjih obleganj prve svetovne vojne, ki je predstavljalo uničujoči poraz za Avstro-Ogrsko.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Bitka za Przemyśl · Poglej več »
Boksarska vstaja
Boksarska vstaja, boksarski upor (tradicionalno kitajsko 義和團運動, poenostavljeno kitajsko 义和团运动, pinjin Yìhétuán yùndòng) ali jihetuansko gibanje je bil upor na severu Kitajske, uperjen proti tujcem, imperializmu in krščanskim misijonarjem.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Boksarska vstaja · Poglej več »
Boljševik (otok)
Boljševik je drugi največji in najjužnejši od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od celine.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Boljševik (otok) · Poglej več »
Boris Nikolajevič Nikitenko
Pomorskem kadetskem korpusu, 1900 Boris Nikolajevič Nikitenko, ruski revolucionar in politik, * 1. september (20. avgust, ruski koledar) 1884, Sevastopol, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 2. september (21. avgust) 1907, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Boris Nikolajevič Nikitenko · Poglej več »
Carska krona Rusije
Carsko krono Rusije, znana tudi kot Velika carska krona, so monarhi Rusije uporabljali od leta 1762 do ukinitve ruske monarhije leta 1917.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Carska krona Rusije · Poglej več »
Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg
Cerkev sv.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg · Poglej več »
Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Cerkev Vasilija Blaženega (rusko: собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Cerkev Vasilija blaženega, Moskva · Poglej več »
Cesarjevič (bojna ladja)
Cesarjevič je bila pre-dreadnought bojna ladja Ruske imperialne mornarice, zgrajena konec 19.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Cesarjevič (bojna ladja) · Poglej več »
Coburg
Coburg je mesto ob reki Itz v regiji Zgornja Frankovska na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Coburg · Poglej več »
Država in revolucija
Delo Država in revolucija.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Država in revolucija · Poglej več »
Državni ruski muzej
Državni ruski muzej (rusko: Государственный Русский музей), nekdaj Ruski muzej njegovega carskega veličanstva Aleksandra III. (rusko: Русский Музей Императора Александра III), na Trgu umetnosti v Sankt Peterburgu, je največji muzej ruske likovne umetnosti na svetu.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Državni ruski muzej · Poglej več »
Edvard VII. Britanski
Edvard VII., kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 9. november 1841, † 6. maj 1910.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Edvard VII. Britanski · Poglej več »
Fabergéjevo jajce
Kremeljski orožarni Kremeljski orožarni Fabergéjevo jájce (izgovor: Fáberžejevo j.) je izdelek draguljarske družine Fabergé iz Sankt Peterburga v obliki jajca.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Fabergéjevo jajce · Poglej več »
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Februarska revolucija · Poglej več »
Feodorovska ikona matere Božje
Feodorovska ikona matere Božje (rusko Феодоровская икона Божией Матери), znana tudi kot Gospa svetega Teodorja in Črne Device Marije Rusije, je zavetna ikona družine Romanovih.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Feodorovska ikona matere Božje · Poglej več »
Friderik IX. Danski
Friderik IX. (rojen Kristjan Friderik Franc Mihael Karl Valdemar Jurij), danski kralj * 11. marec 1899, † 14. januar 1972.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Friderik IX. Danski · Poglej več »
Grigorij Jefimovič Rasputin
Grigorij Jefimovič Rasputin (Григо́рий Ефи́мович Распу́тин), ruski menih in prerok, * najverjetneje 1869, Pokrovskoje, Sibirija, Rusija, † 17. december 1916, reka Neva.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Grigorij Jefimovič Rasputin · Poglej več »
Haakon VII. Norveški
Haakon VII. (rojen princ Kristjan Friderik Karl Jurij Valdemar Aksel Danski in Islandski), norveški kralj, * 3. avgust 1872, København, † 21. september 1957, Oslo.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Haakon VII. Norveški · Poglej več »
Hodinsko polje
Hodinsko polje (rusko: Ходынское поле, Hodinskoje pole) je velik odprt prostor na severozahodu Moskve, na začetku današnjega Leningrajskega prospekta.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Hodinsko polje · Poglej več »
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Josif Stalin · Poglej več »
Jurij V. Britanski
Jurij V. (polno ime Jurij Friderik Ernest Albert), britanski kralj, * 3. junij 1865, † 20. januar 1936.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Jurij V. Britanski · Poglej več »
Kaj storiti?
Kaj storiti? Pereča vprašanja našega gibanja (Čto delat'? Nabolevšie voprosy našego dviženija) je pamflet ruskega revolucionarja Vladimirja Lenina iz leta 1902.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Kaj storiti? · Poglej več »
Livonci
Livonci ali Livci (livonsko līvlizt) so baltsko-finski prebivalci domorodcev severne Latvije in jugozahodne Estonije. Livonci so zgodovinsko govorili livonski, uralski jezik, tesno povezan z estonskim in finskim. Zadnja oseba, ki se je naučila in govorila livonsko kot materni jezik, Grizelda Kristiņa, je umrla leta 2013, z njo je livonščina izumrla. Od leta 2010 je približno 30 ljudi, ki so se ga naučili kot drugi jezik. Zgodovinski, socialni in gospodarski dejavniki so skupaj z etnično razpršenim prebivalstvom povzročili upad livonskega prebivalstva, v 21. stoletju pa je preživela le majhna skupina. Leta 2011 je bilo v Latviji 250 ljudi, ki so uveljavljali livonsko narodnost.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Livonci · Poglej več »
Mariinska palača
Mariinska palača (rusko: Марийский дворец), imenovana tudi Marijina palača, je bila zadnja neoklasicistična carska rezidenca, zgrajena v Sankt Peterburgu.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Mariinska palača · Poglej več »
Matilda Feliksovna Kšesinska
Matilda Feliksovna Kšesinska (poljsko Matylda Krzesińska, rusko Мати́льда Фе́ликсовна Кшеси́нская), poljsko-ruska balerina, * 31. avgust (19. avgust, ruski koledar) 1872, Ligovo pri Sankt-Peterburgu, Rusija, † 6. december 1971, Pariz, Francija.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Matilda Feliksovna Kšesinska · Poglej več »
Mirza
Mirza (iz perzijskega امير زاده, amir-zade, princ) je bil naslov, ki je bil v turških (tararskih) državah, na primer v Kazaškem, Kazanskem, Astrahanskem, Krimskem in Sibirskem kanatu in Nogajski hordi, rezerviran za visoko aristokracijo.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Mirza · Poglej več »
Most sv. Trojice, Sankt Peterburg
Most sv.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Most sv. Trojice, Sankt Peterburg · Poglej več »
Nikolaj
Nikolaj je moško osebno ime.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Nikolaj · Poglej več »
Novosibirsk
Novosibirsk je mesto v Rusiji, upravno središče Sibirskega zveznega okrožja, Novosibirske oblasti ter njej pripadajočega Novosibirskega mestnega okrožja (район).
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Novosibirsk · Poglej več »
Otok oktobrske revolucije
Otok oktobrske revolucije je največji od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Otok oktobrske revolucije · Poglej več »
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Palača Topkapi · Poglej več »
Papež Benedikt XV.
Papež Benedikt XV. (Papa Benedictus Decimus Quintus), rojen kot Giacomo della Chiesa, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež; * 21. november 1854, Pegli (Genova, Kraljevina Sardinija – danes Italija), † 22. januar 1922 Rim (Italija danes: Vatikan). Papež je bil od 3. septembra 1914 do svoje smrti 22. januarja 1922. Bil je četrti papež, ki je kot »vatikanski ujetnik« živel le v Vatikanu; znan je predvsem po svojih mirovnih prizadevanjih za končanje Prve svetovne vojne.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Papež Benedikt XV. · Poglej več »
Petropavlovska trdnjava
Petropavlovska trdnjava (Petropavlovskaja krepost) je bila sprva sanktpeterburška citadela, ustanovljena leta 1703 na ukaz ruskega carja Petra Velikega.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Petropavlovska trdnjava · Poglej več »
Petrovska palača
Petrovska palača v Moskvi (2013) Petrovska palača (rus. Петровский дворец, Petrovskij dvorec) v ruskem neogotskem slogu na obrobju Moskve je služila kot najjužnejša cesarska popotniška ali palača za počitek ob cesti proti Sankt Peterburgu (zdaj Leningradski prospekt).
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Petrovska palača · Poglej več »
Pont Alexandre III.
Pont Alexandre III je ločni most, ki prečka Seno v Parizu.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Pont Alexandre III. · Poglej več »
Protokoli sionskih modrecev
Naslovna stran ameriške izdaje ''Protokolov'' iz leta 1934 (''Patriotic Publishing co, ''Chicago) Uokvirjeno besedilo opozarja, da je za »te dokumente v Sovjetski Rusiji zagrožena smrtna kazen.« Reprodukcija ruske izdaje Sergeja Nilusa iz leta 1905, objavljena v ''Praemonitus Praemunitus'' (1920). Protokoli sionskih modrecev (tudi Zapisniki sestankov častitljivih starešin Siona) so protijudovski pamflet, ki naj bi opisoval judovski načrt za svetovno prevlado. Izmišljeno besedilo, vpliven razstavni predmet iz orožarne protijudovskih zarotniških teoretikov, je bilo prvič objavljeno za čas Ruskega imperija leta 1903. Po 1. svetovni vojni so Protokole prevajali v druge jezike in širili so se po svetu, četudi jih je že leta 1921 londonski Times razkril kot ponaredek. Po trditvah nekaterih založnikov predstavljajo Protokoli zapisnike s sestanka konec 19. stoletja, na katerem so judovski voditelji razpravljali o cilju svetovne judovske prevlade, ki naj bi ga dosegli z rušenjem morale nevernikov in prevzemom nadzora nad tiskom in svetovnim gospodarstvom. Širše so postali znani zlasti po izdaji Henryja Forda v ZDA leta 1920 in v nemških izdajah Gottfrieda zur Beeka ter Theodorja Fritscha. Hitler je bil njih zagovornik in po njegovem prevzemu oblasti so Protokoli postali šolsko berilo za nemške šole. Kljub temu da gre dokazano za ponaredek, med drugim s sodbo v bernskem procesu v letih 1933–1935, protijudovski privrženci zarotniških teorij po vsem svetu, predvsem v islamskih državah in Rusiji, še danes verjamejo v pristnost Protokolov.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Protokoli sionskih modrecev · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Puškin, Sankt Peterburg
Puškin (rusko: Пу́шкин) je mesto in občina v Puškinskem okrožju zveznega mesta Sankt Peterburg, Rusija, ki leži 24 kilometrov južno od središča mesta Sankt Peterburg in njegove železniške postaje, Carsko selo in je z železnico neposredno povezan z mestnim železniškim terminalom Vitebski.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Puškin, Sankt Peterburg · Poglej več »
Red svetega Jurija
Red svetega Jurija je najvšje vojaško odlikovanje Ruske federacije.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Red svetega Jurija · Poglej več »
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Romanovi · Poglej več »
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Ruska književnost · Poglej več »
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Ruska pravoslavna cerkev · Poglej več »
Ruska republika
Ruska republika, uradno Ruska demokratična federalna republika je bila kratkotrajna država, ki je nadzirala de jure ozemlje bivšega Ruskega imperija po razglasitvi Ruske začasne vlade 14.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Ruska republika · Poglej več »
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Ruska revolucija · Poglej več »
Ruska revolucija (1905)
Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Ruska revolucija (1905) · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Ruski imperij · Poglej več »
Ruski vstop v prvo svetovno vojno
Rusija je vstopila v prvo svetovno vojno 31.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Ruski vstop v prvo svetovno vojno · Poglej več »
Rusko imperialno vojno letalstvo
-1 je poletelo 23. maja 1910 Nesterov 27. avgusta 1913 nad Kijevom naredil prvo »mrtvo petljo« Nesterova 8. septembra 1914 Ostanki avstrijskega izvidniškega letala Albatros B.II, prvega sovražnega letala uničenega v letu v zgodovini vojnega letalstva S-21 ''Ruski vitez'' Sikorski na ''Ruskem vitezu'' Hangarji hidroplanov v talinskem pristanišču Imperialno vojno letalstvo je bilo vojno letalstvo Ruskega imperija med letoma 1910 in 1917.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Rusko imperialno vojno letalstvo · Poglej več »
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Rusko-japonska vojna · Poglej več »
Samostan v Sinaii
Samostan (romunsko Mănăstirea Sinaia) v mestu Sinaia je v okrožju Prahova v Romuniji.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Samostan v Sinaii · Poglej več »
Severna dežela
Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Severna dežela · Poglej več »
Seznam britanskih feldmaršalov
Seznam britanskih feldmaršalov.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Seznam britanskih feldmaršalov · Poglej več »
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Sibirija · Poglej več »
Skagenski slikarji
Skagenski slikarji (Skagensmalerne) so bili skupina skandinavskih umetnikov, ki so se zbirali v vasi Skagen, najsevernejšem delu Danske, od poznih 1870-ih do preloma stoletja.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Skagenski slikarji · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Sovjetska zveza · Poglej več »
Spomenik Nikolaju I., Sankt Peterburg
Spomenik Nikolaja I. (rusko: Памятник Николаю I.) je bronast konjeniški spomenik Nikolaja I. Ruskega na Trgu svetega Izaka (pred stolnico svetega Izaka) v Sankt Peterburgu, Rusija.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Spomenik Nikolaju I., Sankt Peterburg · Poglej več »
Stalno arbitražno sodišče
Stalno arbitražno sodišče (SAS, angl. PCA, Permanent Court of Arbitration) je medvladna organizacija, ki ni del sistema Združenih narodov, s sedežem v Haagu na Nizozemskem.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Stalno arbitražno sodišče · Poglej več »
Stolnica v Rostovu na Donu
Stolnica Marijinega rojstva (rusko Кафедральный собор во имя Рождества Пресвятой Богородицы – Kafedralni sobor vo imja Roždestva Presvjatoj Bogorodici) je glavna cerkev (sobor) mesta Rostov na Donu in pravoslavne škofije Rostov in Novočerkask.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Stolnica v Rostovu na Donu · Poglej več »
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Talin · Poglej več »
Tatjana Avenirovna Proskurjakova
Tatjana Avenirovna Proskurjakova, ameriška epigrafistka, arheologinja, ilustratorka, raziskovalka Majev in etnologinja ruskega rodu, * 23. januar 1909, Tomsk, Ruski imperij (danes Rusija), † 30. avgust 1985, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Tatjana Avenirovna Proskurjakova · Poglej več »
Transsibirska železnica
Tránssibírska želéznica (rusko Транссибирская магистраль, Транссиб (Transsibirskaja magistral', Transsib)), zgrajena med letoma 1891 in 1916 je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije s pokrajinami Ruskega Daljnega vzhoda.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Transsibirska železnica · Poglej več »
Trdnjava Przemyśl
Trdnjava Przemyśl (Festung Przemyśl; Twierdza Przemyśl) je bil fortifikacijski sistem dvanajstih trdnjav okoli mesta Przemyśl, ki je bil v posesti Avstro-Ogrske od sredine 19.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Trdnjava Przemyśl · Poglej več »
Ukrajinofobija
Ukrajinofobija, protiukrajinsko razpoloženje ali antiukrajinstvo je sovraštvo do Ukrajincev, ukrajinske kulture, ukrajinskega jezika, Ukrajine kot naroda ali vsega naštetega.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Ukrajinofobija · Poglej več »
Usmrtitev družine Romanov
Družino Romanov so boljševiki ubili v noči iz 17. na 18. julij 1918. Rusko cesarsko družino Romanov (Nikolaja II. iz Rusije, njegovo ženo Aleksandro Fjodorovno in njunih pet otrok: Olgo, Tatjano, Marijo, Anastazijo in Alekseja) so boljševiški revolucionarji pod vodstvom Jakova Jurovskega ustrelili in ubili z bajonetom po ukazu Uralskega regionalnega sovjeta v Jekaterinburgu v noči s 16.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Usmrtitev družine Romanov · Poglej več »
Viktorija Badenska
Viktorija Badenska (polno ime Sophie Marie Viktoria), * 7. avgust 1862, Karlsruhe, Baden, † 4. april 1930, Rim, Italija.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Viktorija Badenska · Poglej več »
Viljem Švedski
Princ Karl Viljem Ludvig Švedski in Norveški, vojvoda Södermanlandski, * 17. junij 1884, palača Tullgarn, Švedska, † 5. junij 1965, palača Stenhammar, Švedska.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Viljem Švedski · Poglej več »
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Viljem II. Nemški · Poglej več »
Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico
(Vinogradniška kultura pokrajine otoka Pico na Azorih, s skupno površino 987 ha je bili leta 2004 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico · Poglej več »
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Vladimir Lenin · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Władysław Raczkiewicz
Władysław Raczkiewicz, poljski politik, odvetnik in diplomat, * 28. januar 1885, Kutaisi, Rusko carstvo † 6. junij 1947, Ruthin, Wales, Združeno Kraljestvo.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Władysław Raczkiewicz · Poglej več »
Zajčji otok (Sankt Peterburg)
Zajčji otok (rusko Заячий остров) je otok v reki Nevi v Sankt Peterburgu, Rusija.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Zajčji otok (Sankt Peterburg) · Poglej več »
Zgodovina komunizma
komunizma Zgodovina komunizma obsega najrazličnejše ideologije in politična gibanja, ki si delijo temeljne teoretske vrednote skupnega lastništva bogastva, gospodarskega podjetja in lastnine.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Zgodovina komunizma · Poglej več »
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Zgodovina Poljske · Poglej več »
Zgodovina Talina
Prve arheološke sledi prisotnosti majhne skupnosti lovcev in ribičev v današnjem mestnem središču Talina so stare približno 5000 let.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Zgodovina Talina · Poglej več »
Zinovij Rožestvenski
Zinovij Petrovič Rožestvenski (Зиновий Петрович Рожественский), ruski mornariški častnik.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in Zinovij Rožestvenski · Poglej več »
17. julij
17.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 17. julij · Poglej več »
18. maj
18.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 18. maj · Poglej več »
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1905 · Poglej več »
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1907 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1912 · Poglej več »
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1992 · Poglej več »
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 1998 · Poglej več »
2. marec
2.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 2. marec · Poglej več »
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 20. stoletje · Poglej več »
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 2000 · Poglej več »
26. maj
26.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 26. maj · Poglej več »
30. oktober
30.
Novo!!: Nikolaj II. Ruski in 30. oktober · Poglej več »
