Kazalo
232 odnosi: Action française, Agitacija (politika), Agitka, Aleksander Fjodorovič Kerenski, Aleksandra Nikolajevna Jakobi, Ana Andrejevna Ahmatova, Aničkova palača, Antantne sile med prvo svetovno vojno, Anton Štebi, Arabska abeceda, Avstro-Ogrska, Štirinajst točk, Živalska farma, Čapajev in praznota, Čistke v komunistični partiji Sovjetske zveze, Črna stotnija, Bajkalsko-amurska magistrala, Balkansko bojišče, Baltska flota, Bela garda (Rusija), Belorusija, Besarabija, Biološko orožje, Bizantinsko cesarstvo, Bolšoj teater, Boljševik (otok), Boljševiki, Boris Leonidovič Pasternak, Boris Nikolajevič Delaunay, Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami, Carska krona Rusije, Cerkev Dvanajstih apostolov, Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva, Charles de Gaulle, Curzonova linija, Dan žena, Danilov samostan, Dekulakizacija, Destalinizacija, Dimitrij Stepanovič Bortnjanski, Dimitrije Vasiljević Georgijević, Doktor Živago (film), Donski samostan, Dragoljub Đuričić, Državna univerza v Moskvi, Državni ateizem, Družbeni roman, Družina, Ermitaž, Ernest Svetec, ... Razširi indeks (182 več) »
Action française
Action Française (francosko dobesedno Francoska akcija) je francosko skrajno desno monarhistično politično gibanje.
Poglej Oktobrska revolucija in Action française
Agitacija (politika)
Agitacija, tudi agitirati (lat. agitāre; pretresati, burkati, močno gibati) je politična dejavnost, sredstvo boja političnih strank za pridobivanje in vzgojo somišljenikov.
Poglej Oktobrska revolucija in Agitacija (politika)
Agitka
Agitka je agitaciji namenjeno dramsko delo krajšega obsega s propagandnim družbeno-političnim namenom pridobiti gledalca k sodelovanju v revoluciji, osvobodilnem boju ali izgradnji socializma.
Poglej Oktobrska revolucija in Agitka
Aleksander Fjodorovič Kerenski
Aleksander Fjodorovič Kerenski, ruski politik, * 4. maj (22. april, ruski koledar) 1881, Simbirsk, Ruski imperij (danes Uljanovsk, Rusija, † 11. junij 1970, New York, ZDA. Kerenski je bil ministrski predsednik začasne vlade med februarsko in oktobrsko revolucijo leta 1917, dokler na oblast ni prišel Lenin.
Poglej Oktobrska revolucija in Aleksander Fjodorovič Kerenski
Aleksandra Nikolajevna Jakobi
Aleksandra Nikolajevna Jakobi, rojena Susokolova (Сусоко́лова), v prvem zakonu Tjufjajeva (Тюфя́ева), v drugem Jakobi (Яко́би), v tretjem Peškova (Пе́шкова); literarni psevdonim Toliverova (Толиве́рова), ruska pisateljica, novinarka, publicistka, založnica, urednica, prevajalka, memoaristka, dopisnica, * 6.
Poglej Oktobrska revolucija in Aleksandra Nikolajevna Jakobi
Ana Andrejevna Ahmatova
Ana Andrejevna Ahmatova, rojena Gorenko (Го́ренко),.
Poglej Oktobrska revolucija in Ana Andrejevna Ahmatova
Aničkova palača
Aničkova palača (rusko Ани́чков дворе́ц), nekdanja carska palača v Sankt Peterburgu, stoji na stičišču Nevskega prospekta in reke Fontanke.
Poglej Oktobrska revolucija in Aničkova palača
Antantne sile med prvo svetovno vojno
Lloyd George, predsednik Italije Vittorio Emanuele Orlando, predsednik Francije Georges Clemenceau in predsednik ZDA Woodrow Wilson. Velika antantna zveza ali Antanta je bila med prvo svetovno vojno (1914 - 1918) koalicija Francije, Velike Britanije, Rusije, Italije, Japonske in ZDA proti centralnim silam (Nemčiji, Avstro-Ogrski, Osmanskemu cesarstvu, Bolgariji in njihovim kolonijam).
Poglej Oktobrska revolucija in Antantne sile med prvo svetovno vojno
Anton Štebi
Anton Štebi (tudi Milorad), slovenski politik in publicist, * 31. oktober 1877 Ljubljana, † 13. junij 1942, Ljubljana.
Poglej Oktobrska revolucija in Anton Štebi
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Oktobrska revolucija in Arabska abeceda
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Oktobrska revolucija in Avstro-Ogrska
Štirinajst točk
Štirinajst točk je sestavil ameriški predsednik Woodrow Wilson v začetku leta 1918. Štirinajst točk je bila izjava o načelih miru, ki naj bi se uporabila za mirovna pogajanja, da bi končali prvo svetovno vojno in preprečili izbruh nove svetovne vojne.
Poglej Oktobrska revolucija in Štirinajst točk
Živalska farma
Živalska farma (v izvirniku) je politična satira britanskega pisatelja Georga Orwella, v kateri je alegorično opisan Stalinov totalitarizem.
Poglej Oktobrska revolucija in Živalska farma
Čapajev in praznota
Čapajev in praznota (rusko Чапаев и Пустота) je roman ruskega pisatelja Viktorja Pelevina, prvič objavljen leta 1996.
Poglej Oktobrska revolucija in Čapajev in praznota
Čistke v komunistični partiji Sovjetske zveze
velike čistke, da bi jih njihovih družinski člani identificirali. Čistke komunistične partije v Sovjetski zvezi (rusko: "Чистка партийныхрядов", chistka partiynykh ryadov, "čiščenje partijskih vrst") so bili sovjetski politični dogodki, zlasti v dvajsetih letih 20.
Poglej Oktobrska revolucija in Čistke v komunistični partiji Sovjetske zveze
Črna stotnija
Črna stotnija (translit), njeni pripadniki znani kot črnostotniki (черносотенцы (beri: černostotenci))), je bilo konzervativno, monarhistično in skrajno nacionalistično nasilno gibanje v Rusiji v začetku 20. stoletja. Bilo je odločen zagovornik vladarske hiše Romanovih in je nasprotovalo kakršnemukoli omejevanju avtokracije (samodrštva) vladajočega cesarja.
Poglej Oktobrska revolucija in Črna stotnija
Bajkalsko-amurska magistrala
transsibirske železnice (rdeče) Bajkalsko-amurska magistrala (BAM) (rusko Байкало-Амурская магистраль, БАМ) je neuradno ime železniške proge v vzhodni Sibiriji, ki teče med 300 in 500 km severno od transsibirske železnice.
Poglej Oktobrska revolucija in Bajkalsko-amurska magistrala
Balkansko bojišče
Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.
Poglej Oktobrska revolucija in Balkansko bojišče
Baltska flota
Baltska flota dveh redov rdeče zastave (Dvaždi Krasnoznamjonnij Baltijskij flot, DKBF, BF) je flota Ruske vojne mornarice v Baltskem morju.
Poglej Oktobrska revolucija in Baltska flota
Bela garda (Rusija)
Belogardistični plakat »Za združeno Rusijo« iz leta 1919 Béla gárda (tudi béla armáda) je bila procarska vojska v času ruske državljanske vojne po oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Oktobrska revolucija in Bela garda (Rusija)
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Oktobrska revolucija in Belorusija
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Oktobrska revolucija in Besarabija
Biološko orožje
Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Oktobrska revolucija in Biološko orožje
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Oktobrska revolucija in Bizantinsko cesarstvo
Bolšoj teater
Bolšoj teater (Veliko gledališče, uradno: Državni akademski Veliki teater Rusije, rusko Государственный академический Большой театр России) je gledališka, operna in baletna hiša v središču Moskve, Rusija.
Poglej Oktobrska revolucija in Bolšoj teater
Boljševik (otok)
Boljševik je drugi največji in najjužnejši od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od celine.
Poglej Oktobrska revolucija in Boljševik (otok)
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Oktobrska revolucija in Boljševiki
Boris Leonidovič Pasternak
Boris Leonidovič Pasternak (rusko Бори́с Леони́дович Пастерна́к), ruski pisatelj, pesnik in prevajalec, * 10. februar (29. januar, ruski koledar) 1890, Moskva, Rusija, † 30. maj 1960, Peredelkino pri Moskvi.
Poglej Oktobrska revolucija in Boris Leonidovič Pasternak
Boris Nikolajevič Delaunay
Boris Nikolajevič Delaunay, tudi fonetično Delone,, ruski matematik, * 15. marec 1890, Sankt-Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 17. julij 1980, Moskva,Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Oktobrska revolucija in Boris Nikolajevič Delaunay
Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Brestlitovski sporazum je bila izključna protektoratna pogodba ("mir za kruh"), podpisana 9.
Poglej Oktobrska revolucija in Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami
Carska krona Rusije
Carsko krono Rusije, znana tudi kot Velika carska krona, so monarhi Rusije uporabljali od leta 1762 do ukinitve ruske monarhije leta 1917.
Poglej Oktobrska revolucija in Carska krona Rusije
Cerkev Dvanajstih apostolov
Patriarhovi prostori in cerkev Dvanajstih apostolov (rusko: церковь Двенадцати Апостолов) je manjša cerkev v Moskovskem kremlju, ki jo je leta 1653 naročil patriarh Nikon in jo tri leta pozneje posvetil apostolu Filipu.
Poglej Oktobrska revolucija in Cerkev Dvanajstih apostolov
Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Cerkev Kristusa Odrešenika (rusko Храм Христа́ Спасителя / transliteracija Hram Hrista Spasitelja) je cerkev (rusko sobor) v ruski prestolnici Moskvi.
Poglej Oktobrska revolucija in Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Charles de Gaulle
Charles André Joseph Marie de Gaulle, francoski general, častnik in državnik * 22. november 1890, Lille, Francija † 9. november 1970, Colombey-les-Deux-Églises, Francija.
Poglej Oktobrska revolucija in Charles de Gaulle
Curzonova linija
Curzonova linija ali Curzonova črta je bila predlagana demarkacijska črta med Drugo poljsko republiko in Sovjetsko zvezo, ki sta nastali po prvi svetovni vojni.
Poglej Oktobrska revolucija in Curzonova linija
Dan žena
Plakat ob dnevu žena v Nemčiji iz leta 1914 Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8.
Poglej Oktobrska revolucija in Dan žena
Danilov samostan
Danilov samostan (tudi samostan svetega Danila; rusko Данилов монастырь, Свято-Данилов монастырь) je obzidan samostan na desnem bregu reke Moskve v Moskvi.
Poglej Oktobrska revolucija in Danilov samostan
Dekulakizacija
Dekulakizacija (rusko: раскулачивание, raskulachivanie; ukrajinsko: розкуркулення, rozkurkulennia) je bila sovjetska kampanja politične represije, vključno z aretacijami, deportacijami ali usmrtitvami milijonov kulakov (uspešnih kmetov) in njihovih družin v obdobju 1929–1932 kot del prvega petletnega načrta.
Poglej Oktobrska revolucija in Dekulakizacija
Destalinizacija
Destalinizacijo je izvedel Nikita Hruščov. Destalinizacija je bila sestavljena iz vrste političnih reform v Sovjetski zvezi po smrti dolgoletnega predsednika Josifa Stalina leta 1953 in prihodu Nikite Hruščova na oblast istega leta.
Poglej Oktobrska revolucija in Destalinizacija
Dimitrij Stepanovič Bortnjanski
Dimitrij Stepanovič Bortnjanski (ukrajinsko Дмитро Степанович Бортнянський), ukrajinski (ruski) skladatelj, * 28. oktober 1751, Gluhov, Ukrajina, † 7. oktober 1825, Sankt-Peterburg, Rusija.
Poglej Oktobrska revolucija in Dimitrij Stepanovič Bortnjanski
Dimitrije Vasiljević Georgijević
Dimitrije Vasiljević Georgijević, črnogorski general, * 15. oktober 1884, † 30. januar 1959.
Poglej Oktobrska revolucija in Dimitrije Vasiljević Georgijević
Doktor Živago (film)
Doktor Živago je ameriško-italijanski film iz leta 1965.
Poglej Oktobrska revolucija in Doktor Živago (film)
Donski samostan
Donski samostan (rusko: Донско́й монасты́рь) je velik samostan v Moskvi, ustanovljen leta 1591 v spomin na odrešitev Moskve pred grožnjo invazije krimskega kana Ğazı II.
Poglej Oktobrska revolucija in Donski samostan
Dragoljub Đuričić
Dragoljub Đuričić (cirilica: Драгољуб Ђуричић), črnogorski bobnar in glasbenik, * 10. februar 1953, Cetinje, SFR Jugoslavija, † 15. marec 2021, Beograd, Srbija.
Poglej Oktobrska revolucija in Dragoljub Đuričić
Državna univerza v Moskvi
Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.
Poglej Oktobrska revolucija in Državna univerza v Moskvi
Državni ateizem
Zemljevid držav (rdečih), ki so v preteklosti ali ki danes izvajajo državni ateizem Držávni ateízem je vključevanje izrecnega ateizma ali neteizma v politične režime.
Poglej Oktobrska revolucija in Državni ateizem
Družbeni roman
Delavski roman (tudi proletarski, socialni roman) je žanr proletarske književnosti, ki je oprta na ideje oktobrske revolucije in komunizma.
Poglej Oktobrska revolucija in Družbeni roman
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Oktobrska revolucija in Družina
Ermitaž
Ermitaž (rus. Госуда́рственный Эрмита́ж) je eden od treh najpomembnejših in najpogosteje obiskanih svetovnih muzejev.
Poglej Oktobrska revolucija in Ermitaž
Ernest Svetec
Ernest Svetec (madžarsko Szvétecz Ernő), madžarsko-slovenski boljševiški propagandist in revolucionar, * 18. oktober 1892, Slovenska ves, † okrog 1925, Jakutija, Sovjetska zveza.
Poglej Oktobrska revolucija in Ernest Svetec
Erzincan
Erzincan (izg. Erzindžan) je glavno mesto province Erzincan v severovzhodni Turčiji.
Poglej Oktobrska revolucija in Erzincan
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Oktobrska revolucija in Evropa
Februarska revolucija
Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.
Poglej Oktobrska revolucija in Februarska revolucija
Ferdinand Ferjančič
Ferdinand Ferjančič, slovenski politični delavec, * 22. april 1895, Vipava, † 27. januar 1975, Trst.
Poglej Oktobrska revolucija in Ferdinand Ferjančič
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Oktobrska revolucija in Fjodor Dostojevski
Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Oktobrska revolucija in Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Futurizem
Futurízem (latinsko futurum - prihodnost) je umetniška smer 20. stoletja.
Poglej Oktobrska revolucija in Futurizem
Gatčinska palača
Velika Gatčinska palača je palača v Gatčini, Leningrajska oblast, Rusija.
Poglej Oktobrska revolucija in Gatčinska palača
Genrih Grigorjevič Jagoda
Genrih Grigorjevič Jagoda, ruski boljševik, komunist, revolucionar, politik in vodja obveščevalne službe, * 7. november (19. november, gregorijanski koledar) 1891, Ribinsk, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 15. marec 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Oktobrska revolucija in Genrih Grigorjevič Jagoda
Gibanje za zemljiško reformo (Kitajska)
Gibanje za zemljiško reformo, znano tudi pod kitajsko okrajšavo Tǔgǎi (土改), je bila kampanja voditelja kitajske komunistične partije (KPK) pod vodstvom Maa Cetunga v pozni dobi kitajske državljanske vojne in zgodnjih letih obstoja Ljudske republike Kitajske.
Poglej Oktobrska revolucija in Gibanje za zemljiško reformo (Kitajska)
Gjumri
Gjumri (armensko: Գյումրի, izgovarja se), je mestna občinska skupnost in drugo največje mesto v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Širak na severozahodu države.
Poglej Oktobrska revolucija in Gjumri
Gubernija
Delitev Rusije na osem gubernij leta 1708 Gubernija (rusko губе́рния, gubérnija) je bila velika in osnovna upravna podenota Ruskega carstva in zgodnje Ruske sovjetske federativne socialistične republike in Ukrajinske sovjetske socialistične republike.
Poglej Oktobrska revolucija in Gubernija
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Poglej Oktobrska revolucija in Hiva
Hivski kanat
Hivski kanat (uzbeško خیوه خانلیگی, Hiva Honligi, perzijsko خانات خیوه) je bila od leta 1511 do 1920, razen v obdobju med afšaridsko okupacijo od leta 1740 do 1746, turška država v Centralni Aziji v zgodovinski pokrajini Horezm.
Poglej Oktobrska revolucija in Hivski kanat
Hjalmar Branting
Karl Hjalmar Branting, švedski politik in državnik, nobelovec, * 23. november 1860, † 24. februar 1925.
Poglej Oktobrska revolucija in Hjalmar Branting
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Oktobrska revolucija in Holokavst
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Oktobrska revolucija in Horezm
Ilja Jefimovič Repin
Ilja Jefimovič Repin (rusko Илья́ Ефи́мович Ре́пин), ruski slikar in kipar, * 5. avgust (24. julij, julijanski koledar) 1844, Čugujev, Harkovska gubernija, danes Ukrajina, † 29. september 1930, Kuokala, do leta 1940 Finska, danes Repino, Leningrajska oblast, Rusija.
Poglej Oktobrska revolucija in Ilja Jefimovič Repin
Italijanska komunistična partija
Italijanska komunistična partija (italijansko Partito Comunista Italiano, PCI) je bila italijanska politična stranka, ki se je uvrščala na skrajno levico.
Poglej Oktobrska revolucija in Italijanska komunistična partija
Ivan Petrovič Pavlov
Ivan Petrovič Pavlov, ruski fiziolog, psiholog in zdravnik, * 26. september, 1849, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. februar, 1936, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Oktobrska revolucija in Ivan Petrovič Pavlov
Jafetska teorija
Jafetska teorija je v jezikoslovju psevdoznanstvena teorija, ki postulira, da so kartvelski jeziki z območja Kavkaza povezani s semitskimi jeziki na Srednjem vzhodu.
Poglej Oktobrska revolucija in Jafetska teorija
Janez Titan
Janez Titan, (roj. Titán János, 2. oktober 1911, Krog pri Murski Soboti, Ogrska, † 17. april 1945), slovenski prekmurski publicist, ustanovitelj časnika Novi čas, eden vodilnih predvojnih članov in mednarodnih aktivistov KPS, kasneje organizator kmečkih zadrug in žrtev OZNE.
Poglej Oktobrska revolucija in Janez Titan
Jaroslavelj
Jaroslavelj (Jaroslávl) je mesto v evropskem delu Rusije in upravno središče Jaroslaveljske oblasti, 250 km severovzhodno od Moskve.
Poglej Oktobrska revolucija in Jaroslavelj
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Oktobrska revolucija in Josif Stalin
Josip Petrič
Josip Petrič, slovenski politik in komunist, * 22. marec 1874, Planina, † 9. februar 1943, Ljubljana.
Poglej Oktobrska revolucija in Josip Petrič
Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne
Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne označujejo vrsto zločinov zoper ujetih pripadnikov poraženih vojsk, civilne nasprotnike komunističnega režima in njihove družine s strani totalitarnega režima pod vrhovnim poveljstvom Josipa Broza Tita, takoj po drugi svetovni vojni in v povojnih letih.
Poglej Oktobrska revolucija in Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne
Jurij Gustinčič
Jurij Gustinčič, slovenski novinar, * 30. avgust 1921, Trst, † 7. junij 2014, Piran.
Poglej Oktobrska revolucija in Jurij Gustinčič
Kalmiki
Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.
Poglej Oktobrska revolucija in Kalmiki
Karl Kautsky
Karl Johann Kautsky, češko-avstrijski filozof, novinar in marksistični teoretik, * 16. oktober 1854, Praga, Avstrijsko cesarstvo, † 17. oktober 1938, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Oktobrska revolucija in Karl Kautsky
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Oktobrska revolucija in Katarina Velika
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Oktobrska revolucija in Kazahstan
Klerofašizem
Klêrofašízem je oznaka za ideološko usmeritev, v kateri so združene politične in gospodarske sestavine fašističnega nauka s klerikalizmom, težnjo k udeležbi duhovščine pri oblasti.
Poglej Oktobrska revolucija in Klerofašizem
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Poglej Oktobrska revolucija in Komunistična partija Sovjetske zveze
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Oktobrska revolucija in Komunizem
Konstruktivizem (umetnost)
Konstruktivízem je kot umetnostna in arhitekturna smer nastal pod vplivi tehničnega razvoja leta 1914 v Rusiji, razcvet pa je doživel po oktobrski revoluciji.
Poglej Oktobrska revolucija in Konstruktivizem (umetnost)
Krasnodar
Krasnodar je mesto na jugu Rusije ob reki Kuban, upravno središče Krasnodarskega okraja.
Poglej Oktobrska revolucija in Krasnodar
Kremeljske zvezde
Kremeljske zvezde (rusko: Кремлёвские звёзды, tr. Kremljovskije zvjozdij), simboli Sovjetske zveze, so peterokrake svetlobne rubinaste zvezde, nameščene v 1930-ih na petih stolpih Moskovskega kremlja, ki nadomeščajo pozlačene orle, ki so simbolizirali Ruski imperij.
Poglej Oktobrska revolucija in Kremeljske zvezde
Križarka Avrora
Oklepna križarka ''Avrora'' Avrora (italic, Avrora) je ruska oklepna križarka Baltske flote razreda ''Diana''.
Poglej Oktobrska revolucija in Križarka Avrora
Leninizem
Vladimir Lenin, katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma.
Poglej Oktobrska revolucija in Leninizem
Leonid Brežnjev
Leonid Iljič Brežnjev, sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamensko, Ruski imperij (zdaj Kamjanske, Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Oktobrska revolucija in Leonid Brežnjev
Levičarstvo: otroška bolezen komunizma
Naslovnica angleškega prevoda Delo »Levičarstvo: otroška bolezen komunizma« je Vladimir Lenin napisal in izdal leta 1920.
Poglej Oktobrska revolucija in Levičarstvo: otroška bolezen komunizma
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Poglej Oktobrska revolucija in Liberalizem
Luteranska cerkev, Novočerkassk
Pročelje cerkve Evangeličanska (baptistična) cerkev (znana tudi kot luteranska cerkev v Novočerkassku je največja protestantska (baptistična) cerkev v mestu Novočerkassk, Rostovska oblast, Rusija. Zgrajena je bila leta 1898 po načrtih arhitekta Nikolaja Ivanoviča Rollerja. Cerkev velja za arhitekturni spomenik kulturne dediščine regionalnega pomena.
Poglej Oktobrska revolucija in Luteranska cerkev, Novočerkassk
Mahnovščina
Mahnovščina (rusko Махновщина) je bila avtonomna cona Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine v južni Ukrajini, pogosto imenovana za prvo anarhistično območje v zgodovini.
Poglej Oktobrska revolucija in Mahnovščina
Maksim Tadejovič Riljski
Maksim Tadejovič Riljski, ukrajinski pesnik, prevajalec in družbeno političen delavec, * 19. marec 1895, † 24. julij 1964.
Poglej Oktobrska revolucija in Maksim Tadejovič Riljski
Malahijeve prerokbe
Simbolična predstavitev Malahijevih prerokbSamostanska cerkev Metten, Spodnja Bavarska, 1724 Zadnji del Malahijevih prerokb v ''Lignum vitae'' (1595) svetega Malahija, ki mu pripisujejo avtorstvo prerokb Malahijeve prerokbe (Prophetia Sancti Malachiae Archiepiscopi, de Summis Pontificibus, Prophecy of the Popes; slovensko: Prerokbe svetega nadškofa Malahija o papežih) so vrsta 112 kratkih, skrivnostnih rekel oziroma gesel v latinščini, ki prerokujejo o papežih (vključujoč nekatere protipapeže), začenši s Celestinom II.
Poglej Oktobrska revolucija in Malahijeve prerokbe
Mao Cetung
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9.
Poglej Oktobrska revolucija in Mao Cetung
Marc Chagall
Marc Chagall (belorusko Марк Захаравіч Шаґал,, rusko Марк Заха́рович Шага́л), belorusko-francoski slikar, * 7. julij (25. junij, ruski koledar) 1887, vas Pestkovatik / Liozno (danes Ljozna) pri Vitebsku, Ruski imperij (danes Belorusija), † 28. marec 1985, Saint–Paul de Vence, Alpes-Maritimes, Francija.
Poglej Oktobrska revolucija in Marc Chagall
Mariinska palača
Mariinska palača (rusko: Марийский дворец), imenovana tudi Marijina palača, je bila zadnja neoklasicistična carska rezidenca, zgrajena v Sankt Peterburgu.
Poglej Oktobrska revolucija in Mariinska palača
Marija Jurić Zagorka
Marija Jurić (vzdevek Zagorka), hrvaška pisateljica, novinarka in dramatičarka, * 2. marec 1873, Negovec, † 30. november 1957, Zagreb.
Poglej Oktobrska revolucija in Marija Jurić Zagorka
Marksistično-leninistični ateizem
komunističnem manifestu. Marksistično-leninistični ateizem, znan tudi kot marksistično-leninistični znanstveni ateizem, je nereligiozen in antiklerikalni element komunistične ideologije marksizma-leninizma, uradne državne ideologije Sovjetske zveze.
Poglej Oktobrska revolucija in Marksistično-leninistični ateizem
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Oktobrska revolucija in Marksizem
Marsovo polje, Sankt Peterburg
Marsovo polje (rusko: Ма́рсово по́ле, tr. Marsovo Polye) je velik trg v središču Sankt Peterburga.
Poglej Oktobrska revolucija in Marsovo polje, Sankt Peterburg
Maurits Cornelis Escher
Escherjev muzej v Haagu Puzzle Escherjeve slike (podrobnost) Maurits Cornelis Escher (bolj poznan kot M. C. Escher), nizozemski grafik, rezbar, litograf, * 17. junij 1898, Leeuwarden, † 27. marec 1972, Hilversum, Nizozemska.
Poglej Oktobrska revolucija in Maurits Cornelis Escher
Mednarodna leninska šola
Mednarodna leninska šola je bila univerza, ki je vzgajala vodilni komunistični kader; delovala je v Moskvi.
Poglej Oktobrska revolucija in Mednarodna leninska šola
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Poglej Oktobrska revolucija in Mihail Gorbačov
Mihail Nikolajevič Tuhačevski
Mihail Nikolajevič Tuhačevski (rusko Михаил Николаевич Тухачевский), maršal Sovjetske zveze, * 16. februar 1893, Smolensk, † 11. junij 1937, Moskva.
Poglej Oktobrska revolucija in Mihail Nikolajevič Tuhačevski
Mihail Osipovič Dolivo-Dobrovoljski
Mihail Osipovič Dolivo-Dobrovoljski, ruski elektroinženir in izumitelj, * 2. januar (21. december 1861, ruski koledar) 1862, Gatčina pri Sankt Peterburgu, Ruki imperij (danes Rusija), † 15. november (3. november) 1919, Heidelberg, Nemčija.
Poglej Oktobrska revolucija in Mihail Osipovič Dolivo-Dobrovoljski
Mihail Vasiljevič Aleksejev
Mihail Vasiljevič Aleksejev, ruski general, * 15. november (3. november, ruski koledar) 1857, Tverska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 25. september 1918, Jekaterinodar (danes Krasnodar, Rusija).
Poglej Oktobrska revolucija in Mihail Vasiljevič Aleksejev
Množični poboji v komunizmu
Washingtonu D.C., posvečen v spomin vsem žrtvam komunizmaV času komunističnih režimov 20.
Poglej Oktobrska revolucija in Množični poboji v komunizmu
Moskovska maneža
Moskovska maneža (rusko: Манеж) je podolgovata stavba ob zahodni strani Manežnega trga, ki je bila očiščena v 1930-ih in leži ob Rdečem trgu.
Poglej Oktobrska revolucija in Moskovska maneža
Moskovska podzemna železnica
Kijevska postaja Moskovska podzemna železnica (rusko Московский метрополитен) je začela delovati 15.
Poglej Oktobrska revolucija in Moskovska podzemna železnica
Murska republika
Murska republika (prekmursko: Respublika Slovenska okroglina, ali Respublika Mörska) je naziv za zatrto republiko, ki je obstajala na ozemlju Prekmurja in je temeljila na idejah enakopravnosti, demokracije in razdelitve zemlje vaščanom po vzoru oktobrske revolucije v Rusiji.
Poglej Oktobrska revolucija in Murska republika
Nadežda Krupska
Nadežda Konstantinovna Krupska, ruska revolucionarka, sovjetska državna, partijska, javna in kulturna osebnost, organizatorka in glavna ideologinja sovjetskega izobraževalnega sistema in komunistične vzgoje mladine, * 14. februar 1869, Sankt Peterburg, Ruski imperij, † 27. februar 1939, Moskva, RSFSR, ZSSR.
Poglej Oktobrska revolucija in Nadežda Krupska
Nedelinska katastrofa
Nedelinska katastrofa se je zgodila se je 24. oktobra 1960 na kozmodromu Bajkonur pri preizkušanju prototipa medcelinske balistične rakete Sovjet R-16.
Poglej Oktobrska revolucija in Nedelinska katastrofa
Nekropola Kremeljskega zidu
Jurija Andropova, ki stoji med Kalininovo in Dzeržinskega, ovirajo drevesa. Mavzolej je takoj na desni. Nekropola Kremeljskega zidu je bilo nacionalno pokopališče Sovjetske zveze.
Poglej Oktobrska revolucija in Nekropola Kremeljskega zidu
Nemčija v prvi svetovni vojni
Zemljevid Nemškega cesarstva pred izbruhom vojne. V prvi svetovni vojni je bila Nemčija članica centralnih sil, se je borila proti antantnim silam tako na vzhodni kot tudi na zahodni fronti, čeprav je nemško ozemlje večino vojne ostalo relativno varno pred širšo invazijo, razen za kratek čas leta 1914, ko je bila napadena Vzhodna Prusija.
Poglej Oktobrska revolucija in Nemčija v prvi svetovni vojni
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Oktobrska revolucija in Nikita Hruščov
Nikolaj Aleksandrovič Bulganin
Nikolaj Aleksandrovič Bulganin (rusko Никола́й Алекса́ндрович Булга́нин), sovjetski politik in maršal Sovjetske zveze, * 11. junij (30. maj, ruski koledar) 1895, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar 1975, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Oktobrska revolucija in Nikolaj Aleksandrovič Bulganin
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Poglej Oktobrska revolucija in Nikolaj II. Ruski
Nikolaj Ivanovič Buharin
Nikolaj Ivanovič Buharin, ruski boljševik, revolucionar, ekonomist, politik, državnik, marksistični gospodarski teoretik in filozof, * 9. oktober (27. september, ruski koledar) 1888, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 15. marec 1938, Komunarka, Moskovska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Oktobrska revolucija in Nikolaj Ivanovič Buharin
Nikolaj Nikolajevič Polikarpov
Nikolaj Nikolajevič Polikarpov (rusko Никола́й Никола́евич Полика́рпов), ruski letalski konstruktor, * 8. julij 1892, vas Georgijevsko, Livenski okraj, Orlovska gubernija, Rusija, † 30. julij 1944.
Poglej Oktobrska revolucija in Nikolaj Nikolajevič Polikarpov
Nova ekonomska politika
Nova ekonomska politika (NEP) je bila ekonomska politika Sovjetske zveze med letoma 1921 in 1928, ki je nadomestila predhodno politiko vojnega komunizma.
Poglej Oktobrska revolucija in Nova ekonomska politika
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Poglej Oktobrska revolucija in Odesa
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Oktobrska revolucija in Ogrska
Olga Spesivceva
Olga Aleksandrovna Spesivceva (Ольга Алекса́ндровна Спеси́вцева), ruska balerina, *, Rostov na Donu, Ruski imperij, † 16. september 1991, Valley Cottage, New York, ZDA.
Poglej Oktobrska revolucija in Olga Spesivceva
Oportunizem (marksizem)
V marksizmu oportunizem pomeni opustitev dolgoročnih ciljev partije zavoljo iskanja bližnjic za izpolnitev kratkoročnih ciljev.
Poglej Oktobrska revolucija in Oportunizem (marksizem)
Ostankinski stolp
Ostankino Primerjava najvišjih stolpov Panorama s stolpa Ostankinski stolp (Останкинская телебашня, Ostankinskaja telebašnja) je 540 metrov visok radiotelevizijski stolp v Moskvi, Rusija.
Poglej Oktobrska revolucija in Ostankinski stolp
Otok oktobrske revolucije
Otok oktobrske revolucije je največji od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu.
Poglej Oktobrska revolucija in Otok oktobrske revolucije
Otto Struve
Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Oktobrska revolucija in Otto Struve
Oznanjenski most
Oznanjenjski most (Благовещенский мост – Blagoveščenski most; od 1855 do 1918 Николаевский мост, Nikolajevski most; od 1918 do 2007 imenovan most poročnika Schmidta, Мост Лейтенанта Шмидта) je prvi stalni most, zgrajen čez reko Nevo v Sankt Peterburgu.
Poglej Oktobrska revolucija in Oznanjenski most
Palača Stroganov
Palača Stroganov (rusko: Строгановский дворец) je poznobaročna palača na križišču reke Moika in Nevskega prospekta v Sankt Peterburgu, Rusija.
Poglej Oktobrska revolucija in Palača Stroganov
Papež Benedikt XV.
Papež Benedikt XV. (Papa Benedictus Decimus Quintus), rojen kot Giacomo della Chiesa, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež; * 21. november 1854, Pegli (Genova, Kraljevina Sardinija – danes Italija), † 22. januar 1922 Rim (Italija danes: Vatikan).
Poglej Oktobrska revolucija in Papež Benedikt XV.
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Poglej Oktobrska revolucija in Pariška mirovna konferenca (1919)
Pavel Aleksandrovič Florenski
Pavel Aleksandrovič Florenski,, ruski pravoslavni duhovnik, teolog, filozof, matematik in elektroinženir, * 21. januar 1882, Jevlah, Jelizavetpolska gubernija, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), † 8. december 1937, Solovki, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Oktobrska revolucija in Pavel Aleksandrovič Florenski
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Oktobrska revolucija in Pergamonski oltar
Petrograjski otok
Petrograjski otok (Петроградский остров) je tretji največji otok v delti reke Neve v Sankt Peterburgu, Rusija.
Poglej Oktobrska revolucija in Petrograjski otok
Počajevska lavra
Počajevska lavra Marijinega vnebovzetja je samostan v mestu Počajev (Почаїв) v rajonu Kremenec, Ternopilski oblasti, v Ukrajini.
Poglej Oktobrska revolucija in Počajevska lavra
Politična represija v Sovjetski zvezi
Sovjetske zveze. Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) je milijone ljudi trpelo politično represijo, ki se je začela od Leninove oktobrske revolucije leta 1917.
Poglej Oktobrska revolucija in Politična represija v Sovjetski zvezi
Politični komisar
Polítični komisár je bil naziv za častnika, ki ga je v vojaško enoto imenovala komunistična partija.
Poglej Oktobrska revolucija in Politični komisar
Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Josifa Stalina Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) so bila obdobja, ko so sovjetske komunistične oblasti brutalno zatirale in preganjale različne oblike cerkve in vere v različnem obsegu, odvisno od državnih interesov.
Poglej Oktobrska revolucija in Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku
Satirična, ateistična in protireligiozna revija Bezbožnik iz leta 1929, ki prikazuje abrahamske religije (judovstvo, krščanstvo in islam), ki jih je zatrl prvi sovjetski petletni načrt. Po oktobrski revoluciji 7.
Poglej Oktobrska revolucija in Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku
Proletarska književnost
Proletarska književnost je književnost, oprta na ideje oktobrske revolucije in komunizma, njeni začetki pa segajo v Sovjetsko zvezo.
Poglej Oktobrska revolucija in Proletarska književnost
Protokoli sionskih modrecev
Naslovna stran ameriške izdaje ''Protokolov'' iz leta 1934 (''Patriotic Publishing co, ''Chicago) Uokvirjeno besedilo opozarja, da je za »te dokumente v Sovjetski Rusiji zagrožena smrtna kazen.« Reprodukcija ruske izdaje Sergeja Nilusa iz leta 1905, objavljena v ''Praemonitus Praemunitus'' (1920).
Poglej Oktobrska revolucija in Protokoli sionskih modrecev
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Oktobrska revolucija in Prva svetovna vojna
Puškin, Sankt Peterburg
Puškin (rusko: Пу́шкин) je mesto in občina v Puškinskem okrožju zveznega mesta Sankt Peterburg, Rusija, ki leži 24 kilometrov južno od središča mesta Sankt Peterburg in njegove železniške postaje, Carsko selo in je z železnico neposredno povezan z mestnim železniškim terminalom Vitebski.
Poglej Oktobrska revolucija in Puškin, Sankt Peterburg
Razpad Avstro-Ogrske
Zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1911, sedem let pred razpadom monarhije. Razpad Avstro-Ogrske bil velik geopolitični dogodek, ki je nastal kot posledica rasti notranjih socialnih protislovij in nacionalnega osamosvajanja različnih narodov Avstro-Ogrske.
Poglej Oktobrska revolucija in Razpad Avstro-Ogrske
Rdeči teror
Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.
Poglej Oktobrska revolucija in Rdeči teror
Red oktobrske revolucije
Red oktobrske revolucije Red oktobrske revolucije je bilo visoko politično odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 31. oktobra 1967 v spomin na petdeseto obletnico oktobrske revolucije.
Poglej Oktobrska revolucija in Red oktobrske revolucije
Red svete Ane
Red svete Ane (rusko Орден Святой Анны, Orden Svjatoj Anni) je kot holsteinski vojvodski viteški red ustanovil Karel Friderik, vojvoda Holstein-Gottorpa, 14.
Poglej Oktobrska revolucija in Red svete Ane
Red svetega Aleksandra Nevskega
Red svetega Aleksandra Nevskega (Орден Святого Александра Невского) je bil viteški red, ki ga je 21.
Poglej Oktobrska revolucija in Red svetega Aleksandra Nevskega
Red svetega Jurija
Red svetega Jurija je najvšje vojaško odlikovanje Ruske federacije.
Poglej Oktobrska revolucija in Red svetega Jurija
Religija v Sovjetski zvezi
Josifa Stalina. Sovjetsko zvezo so leta 1922 ustanovili boljševiki in pri tem razglasili dokončno razpustitev Ruskega cesarstva.
Poglej Oktobrska revolucija in Religija v Sovjetski zvezi
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Poglej Oktobrska revolucija in Romanovi
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Oktobrska revolucija in Romunija
Rosa Luxemburg
Rosa Luxemburg, marksistična politična teoretičarka, socialistična filozofinja in revolucionarka judovskega rodu, * 5. marec 1870 ali 1871, Zamość pri Lublinu, Ruski imperij (danes Poljska), † 15. januar 1919, Berlin, Nemčija.
Poglej Oktobrska revolucija in Rosa Luxemburg
Ruska invazija na Ukrajino
Rusija je 24.
Poglej Oktobrska revolucija in Ruska invazija na Ukrajino
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Oktobrska revolucija in Ruska pravoslavna cerkev
Ruska republika
Ruska republika, uradno Ruska demokratična federalna republika je bila kratkotrajna država, ki je nadzirala de jure ozemlje bivšega Ruskega imperija po razglasitvi Ruske začasne vlade 14.
Poglej Oktobrska revolucija in Ruska republika
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Poglej Oktobrska revolucija in Ruska revolucija
Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).
Poglej Oktobrska revolucija in Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Oktobrska revolucija in Ruski imperij
Rusko imperialno vojno letalstvo
-1 je poletelo 23. maja 1910 Nesterov 27. avgusta 1913 nad Kijevom naredil prvo »mrtvo petljo« Nesterova 8. septembra 1914 Ostanki avstrijskega izvidniškega letala Albatros B.II, prvega sovražnega letala uničenega v letu v zgodovini vojnega letalstva S-21 ''Ruski vitez'' Sikorski na ''Ruskem vitezu'' Hangarji hidroplanov v talinskem pristanišču Imperialno vojno letalstvo je bilo vojno letalstvo Ruskega imperija med letoma 1910 in 1917.
Poglej Oktobrska revolucija in Rusko imperialno vojno letalstvo
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Poglej Oktobrska revolucija in Rusko-japonska vojna
Saaremaa
Baltsko morje z otokoma Saaremaa in Hiiumaa. Saaremaa (estonsko; dansko Øsel, švedsko Ösel) je največji otok v Estoniji, ki meri 2673 km2.
Poglej Oktobrska revolucija in Saaremaa
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Oktobrska revolucija in Sankt Peterburg
Sedem sester Moskve
Načrt postavitve sedmih sester iz leta 1939 Hotel Ukraina ponoči Glavna stavba univerze Lomonosov Stanovanjska stavba na trgu Kudrinskaja Sedem sester je ime za sedem nebotičnikov v Moskvi, zgrajenih po naročilu Stalina v socialističnem klasicizmu (tudi: stalinistični slaščičarskem slogu).
Poglej Oktobrska revolucija in Sedem sester Moskve
Semipalatinsk
Seméj (Semej) do leta 2007 znan kot Semipalatinsk (kazaško Семипалатинск, rusko: Семипалатинск), v letih 1917–1920 pa kot Alaš-kala (kazaško Алаш-қала, Alash-qala), je mesto v Kazahstanu, v Vzhodno Kazaški regiji in v kazahstanskem delu Sibirije.
Poglej Oktobrska revolucija in Semipalatinsk
Senat Ruskega imperija
Senat Ruskega imperija (dobesedno: Vladajoči senat) je bil najvišji javni organ v Ruskem imperiju, ki je bil podrejen carju.
Poglej Oktobrska revolucija in Senat Ruskega imperija
Sergej Nikolajevič Bulgakov
Sergej Nikolajevič Bulgakov (Серге́й Никола́евич Булга́ков), ruski pravoslavni teolog, filozof in ekonomist, * 28. julij 1871, Livni, Orjolska oblast, Rusija, † 12. julij 1944, Pariz, Francija.
Poglej Oktobrska revolucija in Sergej Nikolajevič Bulgakov
Sergej Prokofjev
Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj in pianist, * 23. april 1891, Soncovka, Jekaterinburška gubernija, Ruski imperij (danes Soncivka, Donecka oblast, Ukrajina), † 5. marec 1953, Moskva, ZSSR.
Poglej Oktobrska revolucija in Sergej Prokofjev
Sergej Vasiljevič Rahmaninov
Rahmaninov pri 10-tih Sergej Vasiljevič Rahmaninov, ruski skladatelj, pianist in dirigent, * 1. april 1873, (20. marec, ruski koledar), Semjonovo, Novgorodska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 28. marec 1943, Beverly Hills, Kalifornija, ZDA.
Poglej Oktobrska revolucija in Sergej Vasiljevič Rahmaninov
Severna dežela
Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.
Poglej Oktobrska revolucija in Severna dežela
Seznam cest in ulic v Trbovljah
Seznam trboveljskih ulic, naselij* in vasi* je abecedni seznam cest, ulic, naselij in vasi s povezavami na članke, po katerih so dobile ime.
Poglej Oktobrska revolucija in Seznam cest in ulic v Trbovljah
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Oktobrska revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Oktobrska revolucija in Slovenska glasba
Smrt in pogreb Vladimirja Lenina
Prevažanje Leninovega trupla na železniško postajo Gorki. 21.
Poglej Oktobrska revolucija in Smrt in pogreb Vladimirja Lenina
Socialistični realizem
Socialistični realizem (krajše socrealizem) je bila vodilna umetnostna smer v Sovjetski zvezi po letu 1930.
Poglej Oktobrska revolucija in Socialistični realizem
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Oktobrska revolucija in Socializem
Socialni šovinizem
Izraz socialni šovinizem se je pojavil ob izbruhu prve svetovne vojne, ko so socialdemokrati na obeh straneh glasovali za vojne kredite in podprli svoje lastne imperialistične dežele pod retoriko domoljubja.
Poglej Oktobrska revolucija in Socialni šovinizem
Solovecki kamen, Sankt Peterburg
Solovecki kamen je spomenik žrtvam politične represije v Sovjetski zvezi in tistim, ki so se borili in se borijo za svobodo.
Poglej Oktobrska revolucija in Solovecki kamen, Sankt Peterburg
Solovecki samostan
Solovecki samostan (rusko Солове́цкий монасты́рь, IPA) je utrjen samostan na Soloveckih otokih v Belem morju v severni Rusiji.
Poglej Oktobrska revolucija in Solovecki samostan
Sovjet
Sovjet (rusko сове́т; dobesedno soglas) je naziv za politično organizacijo, ki se je uveljavila v Rusiji v času ruske revolucije.
Poglej Oktobrska revolucija in Sovjet
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Oktobrska revolucija in Sovjetska zveza
Sovjetski vojni zločini
Katinskem pokolu leta 1940 Sovjetski vojni zločini in zločini proti človeštvu, so bili zločini, ki jih je storila Sovjetska zveza in njene oborožene sile, od leta 1919 do razpada države leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila Rdeča armada (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija NKVD.
Poglej Oktobrska revolucija in Sovjetski vojni zločini
Spomenik na Buzludži
Spomenik na Buzludži Spominski dom bolgarske komunistične partije, poznan kot spomenik na Buzludži, je zgradba na vrhu Buzludža v osrednji Bolgariji.
Poglej Oktobrska revolucija in Spomenik na Buzludži
Stanisław Ignacy Witkiewicz
Stanisław Ignacy Witkiewicz, znan po psevdonimu Witkacy, poljski pisatelj, slikar, filozof, teoretik, scenograf in fotograf, * 24. februar 1885, Varšava, † 18. september 1939, Jeziory.
Poglej Oktobrska revolucija in Stanisław Ignacy Witkiewicz
Staroverstvo
Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.
Poglej Oktobrska revolucija in Staroverstvo
Stepanakert
Karta Azerbajdžana kaže mesto Xankəndi. Glavna cesta v Stepanakertu Stepanakert ((Hankendi)) je glavno mesto samooklicane Republike Arcah.
Poglej Oktobrska revolucija in Stepanakert
Stolpi Moskovskega kremeljskega obzidja
Moskovsko kremeljsko obzidje je obrambni zid, ki obdaja Kremelj in je prepoznaven po značilnih cinah in stolpih.
Poglej Oktobrska revolucija in Stolpi Moskovskega kremeljskega obzidja
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Oktobrska revolucija in Suženjstvo
Svjatogirska lavra
Svjatogirska lavra svetega vnebovzetja (ukrajinsko Свято-Успенська Святогірська лавра, Svjato-Uspenska Svjatogir'ska lavra; rusko Свято-Успенская Святогорская лавра, Svjato-Uspenskaja Svjatogorskaja lavra) je velik pravoslavni krščanski samostan na desnem bregu reke Severski Donec.
Poglej Oktobrska revolucija in Svjatogirska lavra
Tatarstan
Republika Tatarstan ali preprosto Tatarstan, je avtonomna republika Ruske federacije, ki se nahaja v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Oktobrska revolucija in Tatarstan
Tomsk
Tomsk je mesto v Rusiji, upravno središče Tomske oblasti.
Poglej Oktobrska revolucija in Tomsk
Tribuna (časopis)
Tribuna je študentski časopis, ki s krajšimi in daljšimi presledki izhaja od leta 1951 in je večino svojega obstoja predstavljal glas kritičnosti in upora.
Poglej Oktobrska revolucija in Tribuna (časopis)
Trockizem
Lev Trocki, po katerem je poimenovana ideologija. Trockizem je politična ideologija in veja marksizma, ki so jo razvili ukrajinsko-ruski revolucionar Lev Trocki ter nekateri drugi člani leve opozicije in Četrte internacionale.
Poglej Oktobrska revolucija in Trockizem
Trojiški samostan sv. Sergija
Trojiška lavra sv.
Poglej Oktobrska revolucija in Trojiški samostan sv. Sergija
Turkmenščina
Turkmenščina (turkmensko Türkmen dili, تورکمن ﺗﻴﻠی) je uradni jezik Turkmenistana.
Poglej Oktobrska revolucija in Turkmenščina
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Oktobrska revolucija in Turkmenistan
Ukrajinska ljudska republika
Ukrajinska ljudska republika je bila kratkoživa država v Vzhodni Evropi.
Poglej Oktobrska revolucija in Ukrajinska ljudska republika
Ukrajinsko-sovjetska vojna
Ukrajinsko-sovjetska vojna (encyclopediaofukraine.com).
Poglej Oktobrska revolucija in Ukrajinsko-sovjetska vojna
Upor mornarjev v Boki Kotorski
Križarka ''Sankt Georg'', kjer se je začel upor Uporniški mornarji 1. februarja 1918 Upor mornarjev v Boki Kotorski je izbruhnil 1.
Poglej Oktobrska revolucija in Upor mornarjev v Boki Kotorski
Upori slovenskih vojakov (1918)
Upornike,obsojene na smrt peljejo na strelišče, 16.5.1918 Judenburg Upori slovenskih vojakov so bili vojaški upori slovenskih pripadnikov avstro-ogrske vojske med prvo svetovno vojno.
Poglej Oktobrska revolucija in Upori slovenskih vojakov (1918)
Valerija Kocjančič
Valerija Kocjančič (ilegalno ime Špela, tudi Beta in Daša), slovenska aktivistka narodnoosvobodilne borbe in političarka, * 12. oktober 1898, Divača, † 13. januar 1982, Sežana.
Poglej Oktobrska revolucija in Valerija Kocjančič
Velika čistka
Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.
Poglej Oktobrska revolucija in Velika čistka
Velika Kremeljska palača
Pogled z Velikega kamnitega mostu na Kremeljsko palačo Pogled z nasprotnega brega reke Moskve Velika kremeljska palača (rusko Большой Кремлёвский дворец, Bolšoj Kremljovski dvorec) v osrčju ruske prestolnice Moskve predstavlja pomemben del arhitekturnega ansambla Moskovskega kremlja, saj je sestavljen iz več stavb različnih slogov, ki so nastajale od 15.
Poglej Oktobrska revolucija in Velika Kremeljska palača
Vera Holodna
Vera Vasiljevna Holodna (roj. Levčenko), ukrajinska filmska igralka, * 5. avgust 1893, Poltava, Rusko carstvo (zdaj Ukrajina), † 16. februar 1919, Odesa, Ukrajinska ljudska republika.
Poglej Oktobrska revolucija in Vera Holodna
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Oktobrska revolucija in Versajska mirovna pogodba
Vladimir Ivanovič Žedrinski
Vladimir Ivanovič Žedrinski, ruski scenograf in kostumograf, * 30. maj 1899, Moskva, † 30. april 1974, Pariz.
Poglej Oktobrska revolucija in Vladimir Ivanovič Žedrinski
Vladimir Jurkevič
Vladimir Ivanovič Jurkevič (Владимир Иванович Юркевич), ruski inženir in ladijski konstruktor, * 5. junij 1885 Moskva, Rusija † 14. december 1964 New York, ZDA.
Poglej Oktobrska revolucija in Vladimir Jurkevič
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Oktobrska revolucija in Vladimir Lenin
Vladimir Nabokov
Vladimir Vladimirovič Nabokov (objavljal tudi pod psevdonimom Sirin (Си́рин)), rusko-ameriški pisatelj, pesnik in entomolog, * 22. april (10. april, ruski koledar) 1899, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. julij 1977, Montreux, Švica.
Poglej Oktobrska revolucija in Vladimir Nabokov
Vladimir Vladimirovič Majakovski
Vladimir Vladimirovič Majakovski (rusko Влади́мир Влади́мирович Маяко́вский), ruski pesnik, predstavnik futurizma, * 19. julij 1893, vas Bagdadi, Gruzija, † 14. april 1930, Moskva.
Poglej Oktobrska revolucija in Vladimir Vladimirovič Majakovski
Volški Tatari
Volški Tatari so turška etnična skupina, ki izvira iz regije med Volgo in Uralom v Rusiji.
Poglej Oktobrska revolucija in Volški Tatari
Voroncova palača (Alupka)
Voroncova palača (ukrajinsko Воронцовський палац; rusko Воронцо́вский дворе́ц) ali palača Alupka je zgodovinska palača ob vznožju Krimskega gorovja v bližini mesta Alupka na Krimu.
Poglej Oktobrska revolucija in Voroncova palača (Alupka)
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Poglej Oktobrska revolucija in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Oktobrska revolucija in Zaporoški kozaki
Zastava Rusije
Ruske federacije Zastava Rusije, znana tudi kot zastava Ruske federacije, je tribarvnica, sestavljena iz treh enako vodoravnih polj: bela na vrhu, modra na sredini in rdeča na dnu.
Poglej Oktobrska revolucija in Zastava Rusije
Združene države Evrope
Pojem Združene države Evrope (ZDE), znane tudi kot Zvezne države Evrope (ZDE), in Evropska država, Evropska superdržava, Evropska federacija ali Zvezna Evropa, predstavlja hipotetični scenarij suverene evropske superdržave (podobne Združenim državam Amerike), organizirane kot federacija držav članic Evropske unije (EU), ki so ga opredelili mnogi politologi, politiki, geografi, zgodovinarji, futurologi in pisatelij fikcij.
Poglej Oktobrska revolucija in Združene države Evrope
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Poglej Oktobrska revolucija in Zgodovina Armenije
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Oktobrska revolucija in Zgodovina Irana
Zgodovina komunizma
komunizma Zgodovina komunizma obsega najrazličnejše ideologije in politična gibanja, ki si delijo temeljne teoretske vrednote skupnega lastništva bogastva, gospodarskega podjetja in lastnine.
Poglej Oktobrska revolucija in Zgodovina komunizma
Zgodovina Moldavije
Zemljevid Moldavije Zgodovina Moldavije se začenja okrog leta 1350, ko je bila ustanovljena Kneževina Moldavija, srednjeveška predhodnica moderne Moldavije in Romunije.
Poglej Oktobrska revolucija in Zgodovina Moldavije
Zgodovina Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Zgodovina Sovjetske Rusije in Sovjetske zveze vključuje obdobje sprememb tako za Rusijo kot za celoten svet.
Poglej Oktobrska revolucija in Zgodovina Sovjetske zveze
Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Tatarstana je povezana z zgodovino Povolžja.
Poglej Oktobrska revolucija in Zgodovina Tatarstana
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Oktobrska revolucija in Zgodovina Ukrajine
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Poglej Oktobrska revolucija in Zgodovina Združenih držav Amerike
ZiL
AMO ZiL "Завод имени Лихачёва - Zavod imeni Lihačjova", je ruski proizvajalec avtomobilov, tovornjakov in težke mehanizacije. Sedež je v prestolnici Rusije, Moskva. Tovarna je bil ustanovljena leta 1916 kot Автомобильное Московское Общество - AMO.
Poglej Oktobrska revolucija in ZiL
Zločini proti človeštvu v komunizmu
Spominski kamni z napisom: "Nikoli ne pozabiti na žrtve komunizma." Zločini proti človeštvu v komunizmu, kot so prisilne deportacije, množični poboji, mučenje, prisilna izginotja, izvensodne usmrtitve, teror,Kemp-Welch, p. 42.
Poglej Oktobrska revolucija in Zločini proti človeštvu v komunizmu
Zveza komunistov Slovenije
Zveza komunistov Slovenije (kratica KPS) je bila slovenska politična stranka, ki se je zavzemala za socialistično in komunistično Slovenijo.
Poglej Oktobrska revolucija in Zveza komunistov Slovenije
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Oktobrska revolucija in 1917
7. november
7.
Poglej Oktobrska revolucija in 7. november
Prav tako znan kot Boljševiška revolucija, Novembrska revolucija.
, Erzincan, Evropa, Februarska revolucija, Ferdinand Ferjančič, Fjodor Dostojevski, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Futurizem, Gatčinska palača, Genrih Grigorjevič Jagoda, Gibanje za zemljiško reformo (Kitajska), Gjumri, Gubernija, Hiva, Hivski kanat, Hjalmar Branting, Holokavst, Horezm, Ilja Jefimovič Repin, Italijanska komunistična partija, Ivan Petrovič Pavlov, Jafetska teorija, Janez Titan, Jaroslavelj, Josif Stalin, Josip Petrič, Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne, Jurij Gustinčič, Kalmiki, Karl Kautsky, Katarina Velika, Kazahstan, Klerofašizem, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunizem, Konstruktivizem (umetnost), Krasnodar, Kremeljske zvezde, Križarka Avrora, Leninizem, Leonid Brežnjev, Levičarstvo: otroška bolezen komunizma, Liberalizem, Luteranska cerkev, Novočerkassk, Mahnovščina, Maksim Tadejovič Riljski, Malahijeve prerokbe, Mao Cetung, Marc Chagall, Mariinska palača, Marija Jurić Zagorka, Marksistično-leninistični ateizem, Marksizem, Marsovo polje, Sankt Peterburg, Maurits Cornelis Escher, Mednarodna leninska šola, Mihail Gorbačov, Mihail Nikolajevič Tuhačevski, Mihail Osipovič Dolivo-Dobrovoljski, Mihail Vasiljevič Aleksejev, Množični poboji v komunizmu, Moskovska maneža, Moskovska podzemna železnica, Murska republika, Nadežda Krupska, Nedelinska katastrofa, Nekropola Kremeljskega zidu, Nemčija v prvi svetovni vojni, Nikita Hruščov, Nikolaj Aleksandrovič Bulganin, Nikolaj II. Ruski, Nikolaj Ivanovič Buharin, Nikolaj Nikolajevič Polikarpov, Nova ekonomska politika, Odesa, Ogrska, Olga Spesivceva, Oportunizem (marksizem), Ostankinski stolp, Otok oktobrske revolucije, Otto Struve, Oznanjenski most, Palača Stroganov, Papež Benedikt XV., Pariška mirovna konferenca (1919), Pavel Aleksandrovič Florenski, Pergamonski oltar, Petrograjski otok, Počajevska lavra, Politična represija v Sovjetski zvezi, Politični komisar, Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi, Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku, Proletarska književnost, Protokoli sionskih modrecev, Prva svetovna vojna, Puškin, Sankt Peterburg, Razpad Avstro-Ogrske, Rdeči teror, Red oktobrske revolucije, Red svete Ane, Red svetega Aleksandra Nevskega, Red svetega Jurija, Religija v Sovjetski zvezi, Romanovi, Romunija, Rosa Luxemburg, Ruska invazija na Ukrajino, Ruska pravoslavna cerkev, Ruska republika, Ruska revolucija, Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, Rusko imperialno vojno letalstvo, Rusko-japonska vojna, Saaremaa, Sankt Peterburg, Sedem sester Moskve, Semipalatinsk, Senat Ruskega imperija, Sergej Nikolajevič Bulgakov, Sergej Prokofjev, Sergej Vasiljevič Rahmaninov, Severna dežela, Seznam cest in ulic v Trbovljah, Seznam zgodovinskih vsebin, Slovenska glasba, Smrt in pogreb Vladimirja Lenina, Socialistični realizem, Socializem, Socialni šovinizem, Solovecki kamen, Sankt Peterburg, Solovecki samostan, Sovjet, Sovjetska zveza, Sovjetski vojni zločini, Spomenik na Buzludži, Stanisław Ignacy Witkiewicz, Staroverstvo, Stepanakert, Stolpi Moskovskega kremeljskega obzidja, Suženjstvo, Svjatogirska lavra, Tatarstan, Tomsk, Tribuna (časopis), Trockizem, Trojiški samostan sv. Sergija, Turkmenščina, Turkmenistan, Ukrajinska ljudska republika, Ukrajinsko-sovjetska vojna, Upor mornarjev v Boki Kotorski, Upori slovenskih vojakov (1918), Valerija Kocjančič, Velika čistka, Velika Kremeljska palača, Vera Holodna, Versajska mirovna pogodba, Vladimir Ivanovič Žedrinski, Vladimir Jurkevič, Vladimir Lenin, Vladimir Nabokov, Vladimir Vladimirovič Majakovski, Volški Tatari, Voroncova palača (Alupka), Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Zaporoški kozaki, Zastava Rusije, Združene države Evrope, Zgodovina Armenije, Zgodovina Irana, Zgodovina komunizma, Zgodovina Moldavije, Zgodovina Sovjetske zveze, Zgodovina Tatarstana, Zgodovina Ukrajine, Zgodovina Združenih držav Amerike, ZiL, Zločini proti človeštvu v komunizmu, Zveza komunistov Slovenije, 1917, 7. november.