Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Andrej Karlin, Anton Martin Slomšek, Avguštin Stegenšek, Avstro-Ogrska, Šentandraž v Labotski dolini, Škofija Gradec - Sekav, Špital ob Dravi, Štajerska, Štrosburg, Avstrija, Bavarska, Beneška republika, Breže, Celje, Drava, Dravograd, Duhovnik, Friderik III. Habsburški, Furlanija, Goriška (grofija), Gradec, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Kanonsko pravo, Karel Veliki, Kimsko jezero, Koroška (zvezna dežela), Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krška škofija, Labot, Labotska dolina, Lipnica, Avstrija, Maribor, Nadškofija Salzburg, Naddekanat, Oglejski patriarhat, Oltar, Papež, Papež Gregor XI., Podjuna, Prva svetovna vojna, Rimski obred, Rimskokatoliška cerkev, Salzburg, Velikovec, Vikar, Ziljska dolina.
Andrej Karlin
Andrej Karlin, slovenski rimskokatoliški duhovnik in škof, * 15. november 1857, Stara Loka, Slovenija (tedaj Avstrijsko cesarstvo) † 5. april 1933, Maribor, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Novo!!: Lavantinska škofija in Andrej Karlin · Poglej več »
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Novo!!: Lavantinska škofija in Anton Martin Slomšek · Poglej več »
Avguštin Stegenšek
Pobreškem pokopališču v Mariboru Avguštin Stegenšek, rimskokatoliški duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konservator in teolog, * 7. julij 1875, Tevče nad Laškim, † 26. marec 1920, Maribor.
Novo!!: Lavantinska škofija in Avguštin Stegenšek · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Lavantinska škofija in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Novo!!: Lavantinska škofija in Šentandraž v Labotski dolini · Poglej več »
Škofija Gradec - Sekav
Škofija Gradec - Sekav je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Novo!!: Lavantinska škofija in Škofija Gradec - Sekav · Poglej več »
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Lavantinska škofija in Špital ob Dravi · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Lavantinska škofija in Štajerska · Poglej več »
Štrosburg, Avstrija
Grad Straßburg Grad Straßburg, pogled iz mesta Lieding Straßburg, slovensko Štrosburg je mesto in občina z 2036 prebivalci v okrožju Šentvid ob Glini na Koroškem.
Novo!!: Lavantinska škofija in Štrosburg, Avstrija · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Lavantinska škofija in Bavarska · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Lavantinska škofija in Beneška republika · Poglej več »
Breže
Breže so obcestna vas v Občini Ribnica.
Novo!!: Lavantinska škofija in Breže · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Lavantinska škofija in Celje · Poglej več »
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Novo!!: Lavantinska škofija in Drava · Poglej več »
Dravograd
Drávograd (narečno Traberch, nemško Unterdrauburg) je mesto z nekaj čez 3000 prebivalci in središče občine Dravograd.
Novo!!: Lavantinska škofija in Dravograd · Poglej več »
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Novo!!: Lavantinska škofija in Duhovnik · Poglej več »
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Novo!!: Lavantinska škofija in Friderik III. Habsburški · Poglej več »
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Lavantinska škofija in Furlanija · Poglej več »
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Lavantinska škofija in Goriška (grofija) · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Lavantinska škofija in Gradec · Poglej več »
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Novo!!: Lavantinska škofija in Jožef II. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Novo!!: Lavantinska škofija in Kanonsko pravo · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Lavantinska škofija in Karel Veliki · Poglej več »
Kimsko jezero
Kimsko jezero (Chiemsee) je največje jezero v nemški zvezni deželi Bavarski (imenovano tudi bavarsko morje).
Novo!!: Lavantinska škofija in Kimsko jezero · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: Lavantinska škofija in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Lavantinska škofija in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Lavantinska škofija in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Novo!!: Lavantinska škofija in Krška škofija · Poglej več »
Labot
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Novo!!: Lavantinska škofija in Labot · Poglej več »
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Novo!!: Lavantinska škofija in Labotska dolina · Poglej več »
Lipnica, Avstrija
Lipnica je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji.
Novo!!: Lavantinska škofija in Lipnica, Avstrija · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Lavantinska škofija in Maribor · Poglej več »
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Novo!!: Lavantinska škofija in Nadškofija Salzburg · Poglej več »
Naddekanat
Naddekanat je ozemeljsko zaokrožena skupnost dveh ali več dekanij Rimskokatoliške cerkve, ki so povezane v eno pastoralno enoto znotraj nadškofije ali škofije z namenom, da skupaj načrtujejo in usklajeno pastoralno delujejo v vseh župnijah območja, povezanega zaradi skupnih geografskih, kulturnih, gospodarskih in upravnih danosti.
Novo!!: Lavantinska škofija in Naddekanat · Poglej več »
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Novo!!: Lavantinska škofija in Oglejski patriarhat · Poglej več »
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Novo!!: Lavantinska škofija in Oltar · Poglej več »
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Novo!!: Lavantinska škofija in Papež · Poglej več »
Papež Gregor XI.
Gregor XI., rojen kot Pierre Roger de Beaufort je bil katoliški papež; * 1329 grad Maumont (Limousin, okraj Rosiers d'Égletons, Francosko kraljestvo, danes: Francija); † 27. marec 1378, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Novo!!: Lavantinska škofija in Papež Gregor XI. · Poglej več »
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Lavantinska škofija in Podjuna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Lavantinska škofija in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rimski obred
pateno, križ in prižgana sveča Rimski obred (Ritus Romanus) je najpogostejši in največkrat uporabljan liturgični obred latinske cerkve, največje izmed partikularnih cerkva sui iuris, ki sestavljajo katoliško cerkev.
Novo!!: Lavantinska škofija in Rimski obred · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Lavantinska škofija in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Novo!!: Lavantinska škofija in Salzburg · Poglej več »
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Novo!!: Lavantinska škofija in Velikovec · Poglej več »
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Novo!!: Lavantinska škofija in Vikar · Poglej več »
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Novo!!: Lavantinska škofija in Ziljska dolina · Poglej več »
