Kazalo
71 odnosi: Albreht II. Nemški, Andrej Baumkircher, Šlezija, Šopron, Štefan I. Ogrski, Češka (zgodovinska dežela), Barbara Celjska, Beograd, Beograjska trdnjava, Binkošti, Bitka pri Varni, Bratislava, Budim, Carigrad, Celjski grofje, Deželni stanovi, Donava, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Elizabeta Luksemburška, Frankfurt ob Majni, Friderik III. Habsburški, Futog, Gjur, Habsburžani, Hrvaška, Husiti, Igor Grdina, Ilok, János Hunyadi, Jurij Podjebradski, Katolištvo, Kőszeg, Kneževina Transilvanija, Komarno, Slovaška, Kuga, Ladislav Hunyadi, Levkemija, Matija Korvin, Mehmed II. Osvajalec, Moravska, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Palatin (naziv), Papež Kalist III., Papež Pij II., Peter Štih, Petrovaradin, Praga, Rim, ... Razširi indeks (21 več) »
- Hrvaški kralji
- Ogrski kralji
- Rojeni leta 1440
- Umrli leta 1457
- Umrli za levkemijo
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Ladislav Posmrtni in Albreht II. Nemški
Andrej Baumkircher
Andrej Baumkircher, baron iz Schlaininga, najemniški poveljnik, * okrog 1420, verjetno Vipava; † 23. april 1471, Gradec.
Poglej Ladislav Posmrtni in Andrej Baumkircher
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Ladislav Posmrtni in Šlezija
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Ladislav Posmrtni in Šopron
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Poglej Ladislav Posmrtni in Štefan I. Ogrski
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Ladislav Posmrtni in Češka (zgodovinska dežela)
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Poglej Ladislav Posmrtni in Barbara Celjska
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Ladislav Posmrtni in Beograd
Beograjska trdnjava
Beograjska trdnjava (Beogradska tvrđava) je trdnjava, ki stoji ob sotočju Donave in Save v središču srbskega glavnega mesta Beograda.
Poglej Ladislav Posmrtni in Beograjska trdnjava
Binkošti
Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju.
Poglej Ladislav Posmrtni in Binkošti
Bitka pri Varni
Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.
Poglej Ladislav Posmrtni in Bitka pri Varni
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Ladislav Posmrtni in Bratislava
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Ladislav Posmrtni in Budim
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Ladislav Posmrtni in Carigrad
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Ladislav Posmrtni in Celjski grofje
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Ladislav Posmrtni in Deželni stanovi
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Ladislav Posmrtni in Donava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ladislav Posmrtni in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Ladislav Posmrtni in Dunajsko Novo mesto
Elizabeta Luksemburška
Elizabeta Luksemburška (madžarsko Luxemburgi Erzsébet) je bila kraljica žena Ogrske, Nemčije in Češke, * 7. oktober 1409, Višegrád, Ogrska, † 19. december 1442, Gjur, Ogrska Bila je edini otrok Sigismunda Luksemburškega, cesarja Svetega rimskega cesarstva ter kralja Ogrske in Češke.
Poglej Ladislav Posmrtni in Elizabeta Luksemburška
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Ladislav Posmrtni in Frankfurt ob Majni
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Ladislav Posmrtni in Friderik III. Habsburški
Futog
Futog (izvirno Футог) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Novi Sad; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Ladislav Posmrtni in Futog
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Ladislav Posmrtni in Gjur
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Ladislav Posmrtni in Habsburžani
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ladislav Posmrtni in Hrvaška
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Ladislav Posmrtni in Husiti
Igor Grdina
Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist, * 21. avgust 1965, Celje.
Poglej Ladislav Posmrtni in Igor Grdina
Ilok
Ilok je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.
Poglej Ladislav Posmrtni in Ilok
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.
Poglej Ladislav Posmrtni in János Hunyadi
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Ladislav Posmrtni in Jurij Podjebradski
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Ladislav Posmrtni in Katolištvo
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Poglej Ladislav Posmrtni in Kőszeg
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Ladislav Posmrtni in Kneževina Transilvanija
Komarno, Slovaška
Komárno (– Komoran) je naselje s 32.643 prebivalci (po podatkih za leto 2021) v Nitranskem okraju na skrajnem jugozahodu Slovaške.
Poglej Ladislav Posmrtni in Komarno, Slovaška
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Ladislav Posmrtni in Kuga
Ladislav Hunyadi
Ladislav Hunyadi (madžarsko Hunyadi László), ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom, * 1433, † 16. marec 1457.
Poglej Ladislav Posmrtni in Ladislav Hunyadi
Levkemija
Levkemíja (tudi belokŕvnost) je napredujoča razrast nenormalnih belih krvničk v krvotvornem tkivu in drugih organih, opredeljena po dominantnem celičnem tipu in času trajanja, ter zvišana koncentracija teh celic v krvi.
Poglej Ladislav Posmrtni in Levkemija
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Ladislav Posmrtni in Matija Korvin
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Ladislav Posmrtni in Mehmed II. Osvajalec
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Ladislav Posmrtni in Moravska
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ladislav Posmrtni in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ladislav Posmrtni in Osmansko cesarstvo
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Ladislav Posmrtni in Palatin (naziv)
Papež Kalist III.
Kalist III. (rojen kot Alfonz Borja oziroma Alfonso de Borja y Cabanilles, Alfonso (tudi Alonso) Borja; Alfonso Borgia), španski pravnik, diplomat, kardinal in papež, * 31. december 1378 Torreta de Canals (Xativa Valencija, Aragonsko kraljestvo); † 6. avgust 1458, Rim, Papeška država.
Poglej Ladislav Posmrtni in Papež Kalist III.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Ladislav Posmrtni in Papež Pij II.
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Poglej Ladislav Posmrtni in Peter Štih
Petrovaradin
Petrovaradin (izvirno Петроварадин; Pétervárad, Peterwardein) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Ladislav Posmrtni in Petrovaradin
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Ladislav Posmrtni in Praga
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Ladislav Posmrtni in Rim
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ladislav Posmrtni in Rimsko-nemški kralj
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Ladislav Posmrtni in Sigismund Luksemburški
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Ladislav Posmrtni in Slavonija
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Ladislav Posmrtni in Slovaška
Smederevo
Smederevo (srbsko Смедерево, Smederevo, Sfenterom, Semendria, Semendria, Szendrő, Semendire) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Podonavskega upravnega okraja.
Poglej Ladislav Posmrtni in Smederevo
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Ladislav Posmrtni in Sofija
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Ladislav Posmrtni in Spodnja Avstrija
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Ladislav Posmrtni in Srbija
Stolnica svetega Vida, Praga
Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.
Poglej Ladislav Posmrtni in Stolnica svetega Vida, Praga
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Ladislav Posmrtni in Székesfehérvár
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Ladislav Posmrtni in Ulrik II. Celjski
Višegrad, Madžarska
Višegrad (slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta.
Poglej Ladislav Posmrtni in Višegrad, Madžarska
Vladislav III. Poljski
Vladislav III.
Poglej Ladislav Posmrtni in Vladislav III. Poljski
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Ladislav Posmrtni in Vojvoda
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ladislav Posmrtni in Vojvodina Avstrija
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Ladislav Posmrtni in Volilni knez
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Ladislav Posmrtni in Zgornja Avstrija
1440
1440 (MCDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ladislav Posmrtni in 1440
1457
1457 (MCDLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ladislav Posmrtni in 1457
22. februar
22.
Poglej Ladislav Posmrtni in 22. februar
23. november
23.
Poglej Ladislav Posmrtni in 23. november
Glej tudi
Hrvaški kralji
Ogrski kralji
Rojeni leta 1440
Umrli leta 1457
Umrli za levkemijo
Prav tako znan kot Ladislav I. Češki, Ladislav Posmrtnik, Ladislav Postumus, Ladislav V. Madžarski, Ladislav V. Ogrski, László V..