Kazalo
38 odnosi: Atom, Auguste Bravais, Dolžina, Gradnik, Heksagonalni kristalni sistem, Ion, Ionska vez, Kot, Kovalentna vez, Kristalna struktura, Kristalografija, Kubični kristalni sistem, Kvadrat (geometrija), Kvazikristal, Modulacija, Molekula, Monoklinski kristalni sistem, Napaka, Neskončnost, Ortorombski kristalni sistem, Os, Paralelepiped, Ploskev, Polimer, Pravokotnost, Praznina, Prostor, Ravnina, Simetrija, Središče, Tetragonalni kristalni sistem, Točka, Trdnina, Triklinski kristalni sistem, Vodikova vez, Vrtenje, Zrcaljenje, 1848.
- Kristali
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Kristal in Atom
Auguste Bravais
Auguste Bravais, francoski fizik in mineralog, * 23. avgust 1811, Annonay, Francija, † 30. marec 1863, Le Chesnay, Francija.
Poglej Kristal in Auguste Bravais
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Kristal in Dolžina
Gradnik
Grádnik je naselje v Sloveniji.
Poglej Kristal in Gradnik
Heksagonalni kristalni sistem
Heksagonalni kristali berila Heksagonalni kristalni sistem je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kristal in Heksagonalni kristalni sistem
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Kristal in Ion
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Kristal in Ionska vez
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Kristal in Kot
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Kristal in Kovalentna vez
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Kristal in Kristalna struktura
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Kristal in Kristalografija
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Poglej Kristal in Kubični kristalni sistem
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Kristal in Kvadrat (geometrija)
Kvazikristal
Atomski model kvazikristala Ag-Al Kvázikristál je neperiodičen kristal.
Poglej Kristal in Kvazikristal
Modulacija
Modulacija v elektroniki in telekomunikacijah pomeni način spreminjanja lastnosti periodičnega (po navadi visokofekvenčnega) signala (nosilni signal) z uporabo t. i. modulacijskega signala, ki vsebuje informacije, ki jih želimo oddajati oz.
Poglej Kristal in Modulacija
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Kristal in Molekula
Monoklinski kristalni sistem
Monoklinski kristali ortoklaza Monoklinski kristalni sistem ali monoklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kristal in Monoklinski kristalni sistem
Napaka
Napáka je beseda, ki ima na različnih področjih različne pomene.
Poglej Kristal in Napaka
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Kristal in Neskončnost
Ortorombski kristalni sistem
Ortorombski kristalni sistem ali ortorombska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov oziroma mrežnih točkovnih skupin.
Poglej Kristal in Ortorombski kristalni sistem
Os
Os na železniškem vagonu povezuje dve kolesi Ós (ang. Axle, nem. Achse) je strojni element, ki omogoča vrtenje, vendar ne prenaša navora, os ki prenaša navor se imenuje gred.
Poglej Kristal in Os
Paralelepiped
Paralelepiped Paralelepipéd (tudi nepravilni heksaeder) je prizma, ki ima za osnovno ploskev paralelogram.
Poglej Kristal in Paralelepiped
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Kristal in Ploskev
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Kristal in Polimer
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Kristal in Pravokotnost
Praznina
Praznína ali primankljáj atóma je v kristalografiji in znanosti o materialih točkasta kristalna napaka v kristalni mreži.
Poglej Kristal in Praznina
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Kristal in Prostor
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Kristal in Ravnina
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Kristal in Simetrija
Središče
Središče (tudi središčna točka, center) je točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu kroga.
Poglej Kristal in Središče
Tetragonalni kristalni sistem
Tetragonalni kristalni sistem ali tetragonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kristal in Tetragonalni kristalni sistem
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Kristal in Točka
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Kristal in Trdnina
Triklinski kristalni sistem
bakrovega sulfata (CuSO4·5H2O) Triklinski kristalni sistem ali triklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kristal in Triklinski kristalni sistem
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Kristal in Vodikova vez
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Kristal in Vrtenje
Zrcaljenje
Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.
Poglej Kristal in Zrcaljenje
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Kristal in 1848
Glej tudi
Kristali
Prav tako znan kot Kristali.