Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Uporabi AI

Kazalo

1. 276 odnosi: Abraham Fjodorovič Joffe, Aceton peroksid, Agregatno stanje, Al-Biruni, Alpe, Aluminijev fosfid, Aluminijev hidrid, Amonijev železov(II) sulfat, Amonijev nitrat, Amonijev pikrat, Amorfni led, Anorganska kemija, Apnenec, Aragonit, Atom, Atomski polmer, Auguste Bravais, Auroville, Šergotit, Žarjenje, Železov(III) klorid, Žveplo, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Čokolada, Étienne Louis Malus, Bacillus thuringiensis, Bakrov(II) sulfat, Barijev fluorid, Bazalt, Beril, Berilijev oksid, Bledit, Božanska komedija, Borova kislina, Braggov pogoj, Braggov uklon, Bravaisova mreža, Carrarski marmor, Celični avtomat, Ceruzit, Charles Soret, Cinabarit, Cinkov klorid, Cinkov sulfat, Cirokumulus, Cirostratus, Cirus, Cold Lazarus (Zvezdna vrata SG-1), Davyjeva medalja, Diamant, ... Razširi indeks (226 več) » « Shrink indeks

Abraham Fjodorovič Joffe

Abra(ha)m Fjodorovič Joffe (rojen kot Abraham Fajviš-Izrajilevič, Аврахам Файвиш-Израилевич; tudi Ioffe), ruski fizik, * 29. oktober 1880, Romni, Poltavska gubernija, Zaporožje, Rusija (sedaj Ukrajina), † 14. oktober 1960, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Kristal in Abraham Fjodorovič Joffe

Aceton peroksid

Aceton peroksid je eksplozivna kemikalija, ki se pojavlja v dveh različicah, kot aceton diperoksid in aceton triperoksid.

Poglej Kristal in Aceton peroksid

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Poglej Kristal in Agregatno stanje

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Kristal in Al-Biruni

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Kristal in Alpe

Aluminijev fosfid

Aluminijev fosfid (AlP) je anorganska spojina, ki se uporablja v polprevodnikih in v proizvodnji pesticidov.

Poglej Kristal in Aluminijev fosfid

Aluminijev hidrid

Aluminijev hidrid, katerega kemijska formula je AlH3, je spojina vodika in aluminija.

Poglej Kristal in Aluminijev hidrid

Amonijev železov(II) sulfat

Amonijev železov(II) sulfat ali Mohrova sol je anorganska spojina s formulo (NH4)2Fe(SO4)2•6H2O.

Poglej Kristal in Amonijev železov(II) sulfat

Amonijev nitrat

Amonijev nitrat (NH4NO3) je sol, ki nastane z združitvijo amonijaka in dušikove kisline in se največ uporablja kot dušikovo gnojilo in eksploziv.

Poglej Kristal in Amonijev nitrat

Amonijev pikrat

Amonijev pikrat (tudi dunnit, eksploziv D) je predstavnik eksplozivov, ki ga je leta 1906 izumil major Dunn.

Poglej Kristal in Amonijev pikrat

Amorfni led

Fazni diagram različnih oblik vodnega ledu s prikazanim področjem amorfnega ledu. Modro: amorfni led z majhno gostoto, zeleno: amorfni led z visoko gostoto, amorfni led z zelo visoko gostoto. Z rimskimi številkami so označene različne vrste ledu. Amorfni led je amorfna oblika vode v trdnem agretnem stanju.

Poglej Kristal in Amorfni led

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.

Poglej Kristal in Anorganska kemija

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Poglej Kristal in Apnenec

Aragonit

Aragonit je karbonatni mineral, ena od treh kristalnih oblik kalcijevega karbonata CaCO3.

Poglej Kristal in Aragonit

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Kristal in Atom

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Kristal in Atomski polmer

Auguste Bravais

Auguste Bravais, francoski fizik in mineralog, * 23. avgust 1811, Annonay, Francija, † 30. marec 1863, Le Chesnay, Francija.

Poglej Kristal in Auguste Bravais

Auroville

Auroville (Mesto zore) je »eksperimentalna« mestna občina v okrožju Viluppuram v državi Tamil Nadu v južni Indiji.

Poglej Kristal in Auroville

Šergotit

Šergotit NWA 6963 Šergotit je vrsta Marsovih meteoritov ali SNC meteoritov.

Poglej Kristal in Šergotit

Žarjenje

Žarjenje je postopek segrevanja obdelovanca do določene temperature, zadrževanje na tej temperaturi in nato praviloma počasno ohlajanje.

Poglej Kristal in Žarjenje

Železov(III) klorid

Železov(III) klorid ali feriklorid je spojina s kemijsko formulo FeCl3. Kristali železovega triklorida so v odbiti svetlobi temno zeleni, v prepuščeni svetlobi pa škrlatno rdeči. Brezvodna spojina je zelo higroskopna in v vlažnem zraku tvori meglo vodikovega klorida. V naravi se pojavlja kot zelo redek mineral molizit in v nekaterih fumarolah.

Poglej Kristal in Železov(III) klorid

Žveplo

Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.

Poglej Kristal in Žveplo

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Kristal in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Čokolada

Različne vrste čokolade Čokolada je prehrambeni izdelek, narejen iz kakava.

Poglej Kristal in Čokolada

Étienne Louis Malus

Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.

Poglej Kristal in Étienne Louis Malus

Bacillus thuringiensis

Bacillus thuringiensis (tudi Bt) je vrsta paličastih grampozitivnih bakterij, ki živijo v zemlji in se pogosto uporabljajo kot biološki insekticid.

Poglej Kristal in Bacillus thuringiensis

Bakrov(II) sulfat

Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.

Poglej Kristal in Bakrov(II) sulfat

Barijev fluorid

Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.

Poglej Kristal in Barijev fluorid

Bazalt

Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.

Poglej Kristal in Bazalt

Beril

Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.

Poglej Kristal in Beril

Berilijev oksid

Berilijev oksid (BeO) je v osnovni obliki bel, kristalni prašek.

Poglej Kristal in Berilijev oksid

Bledit

Bledit (nemško Blödit) je hidriran natrijev magnezijev sulfatni mineral s formulo Na2Mg(SO4)2•4H2O.

Poglej Kristal in Bledit

Božanska komedija

Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.

Poglej Kristal in Božanska komedija

Borova kislina

Borova kislina ali vodikov borat (latinsko acidum boricum) je šibka kislina s formulo H3BO3, ki se včasih piše tudi kot B(OH)3.

Poglej Kristal in Borova kislina

Braggov pogoj

Izpeljava Braggovega pogoja. rentgenskih žarkov z atomi v kristalni strukturi. Nastanek sipanih žarkov. Na levi sliki je prikazana ojačitev (interferenca) sipanega valovanja, na desni pa oslabitev. Braggov pogoj (tudi Braggov zakon in Vulf-Braggov pogoj) opisuje pogoje za nastanek interferenčnih ojačitev pri sipanju rentgenskih žarkov na kristalu.

Poglej Kristal in Braggov pogoj

Braggov uklon

Braggov uklon (tudi Braggova difrakcija ali Braggovo sipanje) je uklon oziroma sipanje rentgenskih žarkov na kristalni mreži.

Poglej Kristal in Braggov uklon

Bravaisova mreža

V geometriji in kristalogarfiji je Bravaisova mreža neskončen niz točk, ki jih generira niz diskretnih translacijskih operacij, zapisanih z enačbo: ni so poljubna cela števila, ai pa osnovni vektorji, ki ležijo na različnih ravninah in povezujejo mrežo.

Poglej Kristal in Bravaisova mreža

Carrarski marmor

Carrarski marmor Carrarski marmor so v antiki imenovali marmor lunensis.

Poglej Kristal in Carrarski marmor

Celični avtomat

Enorazsežni ciklični celični avtomat Célični avtomát (okrajšava CA) je diskretni model, ki ga raziskujejo teorija izračunljivosti, matematika in teoretična biologija.

Poglej Kristal in Celični avtomat

Ceruzit

Ceruzit ali bela svinčeva ruda je kristalni svinčev karbonat (PbCO3), ki je pomembna svinčeva ruda.

Poglej Kristal in Ceruzit

Charles Soret

Charles Soret, švicarski fizik in kemik, * 23. september 1854, Ženeva, Švica, † 4. april 1904.

Poglej Kristal in Charles Soret

Cinabarit

Cinabarít (grško kinnabari - rumenica), pogosto imenovan tudi živorebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in spada v 2.

Poglej Kristal in Cinabarit

Cinkov klorid

Cinkov klorid je sol z molekulsko formulo ZnCl2.

Poglej Kristal in Cinkov klorid

Cinkov sulfat

Cinkov sulfat, znan tudi kot beli vitriol ali bela galica je brezbarvna kristalinična vodotopna kemijska spojina s formulo ZnSO4.

Poglej Kristal in Cinkov sulfat

Cirokumulus

Cirokumulusi (cc) so visoki oblaki in jih imenujemo tudi male ovčice.

Poglej Kristal in Cirokumulus

Cirostratus

Cirostratus Cirostratusi (cs) so visoki oblaki in so sestavljeni iz ledenih kristalov.

Poglej Kristal in Cirostratus

Cirus

Cirusi (ci) so visoki, tanki oblaki, sestoječi iz ledenih kristalčkov.

Poglej Kristal in Cirus

Cold Lazarus (Zvezdna vrata SG-1)

Cold Lazarus je epizoda nanizanke Zvezdna vrata SG-1.

Poglej Kristal in Cold Lazarus (Zvezdna vrata SG-1)

Davyjeva medalja

Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.

Poglej Kristal in Davyjeva medalja

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Poglej Kristal in Diamant

Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II)

Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II) je koordinacijski kompleks.

Poglej Kristal in Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II)

Dinitrotoluen

2,4-Dinitrotoluen (DNT) ali Dinitro je organska spojina s formulo C6H3(CH3)(NO2)2.

Poglej Kristal in Dinitrotoluen

Dioda

Diode Dioda je elektronski element z dvema priključkoma (anoda in katoda).

Poglej Kristal in Dioda

Dislokacija

Shematski prikaz dislokacije Dislokácije so črtne (linijske) napake v kristalih.

Poglej Kristal in Dislokacija

Dravit

Zahodne Avstralije Dravit je mineral rjavega magnezijevega turmalina.

Poglej Kristal in Dravit

Dušikov trijodid

Dušikov trijodid (NI3) je neobstojna spojina dušika in joda, ki eksplozivno razpade že ob najmanjšem dotiku (npr. s peresom, sproži ga lahko tudi veter oz. premikanje zraka ter celo lastna teža).

Poglej Kristal in Dušikov trijodid

Dvojčičenje

Penetracijsko dvojčičenje v ortoklazu Dvojčični kristali pirita Dvojčičenje kristalov je pojav, da si dva ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk iste kristalne mreže.

Poglej Kristal in Dvojčičenje

Efektivna masa

Efektivna masa (oznaka m*) se uporablja v fiziki trdne snovi za opis navidezne mase delcev v kristalu z uporabo polklasičnega načina opisa.

Poglej Kristal in Efektivna masa

Eleanor Francis Helin

Eleanor Francis »Glo« Helin, ameriška astronomka in planetologinja, * 19. november 1932, † 25. januar 2009.

Poglej Kristal in Eleanor Francis Helin

Elektrooptični pojav

Elektrooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega količnika snovi v statičnem ali počasi se spreminjajočem zunanjem električnem polju.

Poglej Kristal in Elektrooptični pojav

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Poglej Kristal in Erwin Schrödinger

Etanojska kislina

Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.

Poglej Kristal in Etanojska kislina

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Poglej Kristal in Eter (fizika)

Evtektik

Evtektik je finozrnata zmes, ki nastane pri evtektični reakciji in ima lastnosti čiste kovine.

Poglej Kristal in Evtektik

Ferit

Ferit je trdna raztopina na osnovi alfa-železa.

Poglej Kristal in Ferit

Feritin

Struktura feritina Feritín je globularna beljakovina, sestavljena iz 24 podenot, ki predstavlja v evkariontskih in prokariontskih organizmih poglavitno skladiščno mesto za železo.

Poglej Kristal in Feritin

Fluorescenčna spektroskopija

Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.

Poglej Kristal in Fluorescenčna spektroskopija

Fonon

Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.

Poglej Kristal in Fonon

Fotonski kristal

Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.

Poglej Kristal in Fotonski kristal

Frakcionirana kristalizacija (kemija)

Frakcionirana kristalizacija v kemiji je metoda za ločevanja trdnih snovi, ki temelji na razlikah v njihovih topnostih.

Poglej Kristal in Frakcionirana kristalizacija (kemija)

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Kristal in François Jean Dominique Arago

Frederick Charles Frank

Sir Frederick Charles Frank, britanski teoretični fizik, * 6. marec 1911, Durban, Južna Afrika, † 5. april 1998.

Poglej Kristal in Frederick Charles Frank

Gemologija

Gemologija je veda, ki se ukvarja z različnimi vrstami surovih in brušenih kamnov, ki jih uporabljajo za izdelovanje nakita in okrasnih predmetov ali pa jih zbirajo zbiralci.

Poglej Kristal in Gemologija

Geoda

Notranjost in zunanjost geode Geode (iz grškega geōdēs, podoben zemlji) so geološke tvorbe, zaprte votline v sedimentnih (večinoma apnenčastih) in nekaterih vulkanskih kamninah, ki so delno ali skoraj v celoti napolnjene s kriptokristalinično ali kristalno čisto mineralno snovjo.

Poglej Kristal in Geoda

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Poglej Kristal in Germanij

Germanijev(II) oksid

Germanijev(II) oksid je anorganska spojina s kemijsko formulo GeO.

Poglej Kristal in Germanijev(II) oksid

Gostota elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.

Poglej Kristal in Gostota elementov (podatkovna stran)

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Poglej Kristal in Grafit

Gregory Hugh Wannier

Gregory Hugh Wannier, švicarski fizik, * 1911, Basel, Švica, † 1983, Portland, Oregon, ZDA.

Poglej Kristal in Gregory Hugh Wannier

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Poglej Kristal in Grupa

Halo (optika)

Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.

Poglej Kristal in Halo (optika)

Heksogen

Heksogen ali RDX je predstavnik »brizantnih« eksplozivov, ki ga je leta 1890 iznašel nemški kemik Hans Henning.

Poglej Kristal in Heksogen

Hemolimfa

Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.

Poglej Kristal in Hemolimfa

Henry Moseley

Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).

Poglej Kristal in Henry Moseley

Hiperurikemija

Hiperurikemija je nenormalno povišanje koncentracije sečne kisline v krvi.

Poglej Kristal in Hiperurikemija

Idiomorfizem

Idiomorfna (euhedralna) kristala pirita Idiomorfni (iz grškega ἴδιος - lasten in μορφή – oblika) ali euhedralni (iz grškega ευ- dober in έδρον - oblika) so kristali, ki imajo dobro razvite in lahko prepoznavne zunanje ploskve.

Poglej Kristal in Idiomorfizem

Ilit

Ilit je neekspandirajoč plastnat alumosilikatni mineral in sestavina gline.

Poglej Kristal in Ilit

Intruzija

Intruzija je vdor magme v zemeljsko skorjo.

Poglej Kristal in Intruzija

Ionski kristal

oktaedrično geometrijo; takšna ureditev ionov se imenuje ''kubični najgostejši sklad''. Svetlo modro.

Poglej Kristal in Ionski kristal

Ivje

Kristali v ivju Ivje Ívje (tudi ínje) je padavina v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na predmetih na njej.

Poglej Kristal in Ivje

Izločanje

Krava urinira – izloča seč Izločanje (s tujko ekskrecija, iz) je proces, s katerim se odpadni produkti presnove odstranijo iz organizma.

Poglej Kristal in Izločanje

Jakov Iljič Frenkel

Jakov Iljič Frenkel, ruski fizik, * 10. februar 1894 Rostov na Donu, Ruski imperij (sedaj Rostovska oblast, Rusija), † 23. januar 1952 Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Kristal in Jakov Iljič Frenkel

Jama pod Babjim zobom

Jama pod Babjim zobom je manjša kraška podzemna jama v Sloveniji, ki se nahaja ob severozahodnem robu Jelovice na nadmorski višini 1008 metrov.

Poglej Kristal in Jama pod Babjim zobom

Jamske poslikave

Poslikave v jami Altamira Jamske poslikave so slike na stenah in stropu jam, večinoma iz prazgodovine.

Poglej Kristal in Jamske poslikave

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Poglej Kristal in Janez Strnad

Jekla za nitriranje

Jekla za nitriranje so jekla za poboljšanje, ki imajo dodane še elemente, ki omogočajo difuzijo dušika v jeklo: Cr, Al, V, Ti, Mo.

Poglej Kristal in Jekla za nitriranje

Jože Bauer

Jože Bauer, slovenski delavski organizator, * 18. marec 1895, Ribnica na Pohorju, † 25. marec 1986, Celje.

Poglej Kristal in Jože Bauer

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Kristal in Jožef Stefan

John Franklin

‎ Sir John Franklin, angleški kapitan in raziskovalec Arktike, * 15. april 1786, Spilsby, grofija Lincolnshire, Anglija, † 11. junij 1847, Otok kralja Viljema, provinca Nunavut, Kanada.

Poglej Kristal in John Franklin

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Kristal in Jupiter

Kailaš

Gora Kailaš (tudi Kailas; Kangrinboqê ali Gang Rinpoche, poenostavljena kitajščina: 冈仁波齐 峰, Gāngrénbōqí feng, sanskrt: कैलाश Kailasa) je vrh v pogorju Kailaš (gorovje Gangdisê), ki je del Transhimalaje v Tibetu.

Poglej Kristal in Kailaš

Kalcijev hidroksid

Kalcijev hidroksid, ki se tradicionalno imenuje gašeno apno, je anorganska spojina s kemijsko formulo.

Poglej Kristal in Kalcijev hidroksid

Kalciniranje

Kalciniranje je termični postopek pri katerem materialu povečamo gostoto ter mu zmanjšamo aktivno površino (bet).

Poglej Kristal in Kalciniranje

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Poglej Kristal in Kemična vez

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Kristal in Kemija

Kofein

Molekularna struktura kofeina Kofein (tudi trimetilksantin (C8H10N4O2), tein, matein, guaranin in metiloteobromin) je naravni alkaloid, ki ga pridobivamo iz kavnih zrn, iz listov čajevca in iz kakavovih zrn.

Poglej Kristal in Kofein

Kokain

Kokaín (benzilmetil ekgonin) je kristaliziran tropanski alkaloid, ki ga pridobivajo iz listov koke (Erythroxylon coca) ali drugih alkaloidov kot sta tropski pajalovec ter kitajski mak(Meconopsis).

Poglej Kristal in Kokain

Kokošje jajce

236x236_pik Kokošje jajce je tip jajca – s trdno lupino obdanega razmnoževalnega telesa, ki ga izleže domača kokoš (Gallus gallus domesticus).

Poglej Kristal in Kokošje jajce

Kolagen

Trojna vijačnica tropokolagena Kolagén je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 % vse beljakovinske mase, tudi najobilneje zastopana beljakovina.

Poglej Kristal in Kolagen

Konstrukcijsko jeklo

Različne oblike konstrukcijskega jekla Konstrukcijsko jeklo je skupina jekel, ki se uporabljajo za različne konstrukcijske namene.

Poglej Kristal in Konstrukcijsko jeklo

Koordinacijska geometrija

Izraz koordinacijska geometrija se uporablja na številnih sorodnih področjih kemije in kemije/fizike trdne snovi.

Poglej Kristal in Koordinacijska geometrija

Koordinacijsko število

V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.

Poglej Kristal in Koordinacijsko število

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Poglej Kristal in Korozija

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Kristal in Kositer

Kovalentni kristal

Kovalentni kristal je kristal, kjer so atomi med seboj povezani s kovalentno vezjo.

Poglej Kristal in Kovalentni kristal

Kovalentni polmer

Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.

Poglej Kristal in Kovalentni polmer

Kraljeva ustanova Velike Britanije

Kraljeva ustanova Velike Britanije, pogosto kar Kraljeva ustanova, skrajšano Ri ali RI, je organizacija za znanstveno izobraževanje in raziskovanje s sedežem v Westminstru v Londonu.

Poglej Kristal in Kraljeva ustanova Velike Britanije

Krasnojarsk (meteorit)

Krasnojarsk meteorit je meteorit iz skupine palazitov.

Poglej Kristal in Krasnojarsk (meteorit)

Kriokirurgija

Kriokirurgija (grško: krýos - leden mraz +: cheirourgiki - ročno delo) je kirurško odstranjevanje bolezensko spremenjenih delov telesa z zelo nizkimi temperaturami.

Poglej Kristal in Kriokirurgija

Kriolit

Kriolit (Na3AlF6, natrijev heksafluorido aluminat) je mineral, ki je v naravi zelo redek.

Poglej Kristal in Kriolit

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Poglej Kristal in Kripton

Kristalna napaka

Kristalna napaka je neurejenost oziroma praznina v kristalni strukturi.

Poglej Kristal in Kristalna napaka

Kristalni habit

Piritno sonce. Med tesno stisnjenimi sloji skrilavca je bil skupek prisiljen rasti v gostih stranskih žarkih. V normalnih pogojih bi se pirit razvil v obliki kock ali piritoedrov. Kristalni habit je opis značilnih oblik in agregatov, ki jih tvori nek mineral.

Poglej Kristal in Kristalni habit

Kristalni mikrofon

Kristalni mikrofon (tudi piezoelektrični mikrofon) je mikrofon, ki koristi piezoelektrični pojav (nastanek električnega naboja na površini kristalov, ki jih mehansko obremenimo).

Poglej Kristal in Kristalni mikrofon

Kristalni oscilator

Simbol za kristalni oscilator 16-megaherčni kristalni oscilator s kristalom, hermetično zaprtim v ohišje tipa HC-49/S Kristalni oscilator je vezje, ki deluje kot stabilen elektronski oscilator s pomočjo piezoelektričnega kristala kot elementa, ki določa frekvenco.

Poglej Kristal in Kristalni oscilator

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Poglej Kristal in Kristalografija

Kromatofora

vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.

Poglej Kristal in Kromatofora

Kubični kristalni sistem

Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.

Poglej Kristal in Kubični kristalni sistem

Kumulonimbus

Kumulonimbusi (cb) so termični oblaki vertikalnega razvoja in segajo od okvirno 1500 metrov do toropopavze čez vse tri nivoje oblakov.

Poglej Kristal in Kumulonimbus

Kumulonimbus capillatus

Kumulonimbus capillatus Kumulonimbus capillatus ali razviti nevihtni oblak je zelo masivni oblak.

Poglej Kristal in Kumulonimbus capillatus

Kvazidelec

Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.

Poglej Kristal in Kvazidelec

Kvazikristal

Atomski model kvazikristala Ag-Al Kvázikristál je neperiodičen kristal.

Poglej Kristal in Kvazikristal

Lakolit

Lakolit ZDA Notch Peak, Utah, ZDA: rožnati monzonit, vbrizgan v sklad sivih kambrijskih in ordovicijskih kamnin Lakolit je ploščata intruzija, vbrizgana med dva sloja sedimentnih kamnin.

Poglej Kristal in Lakolit

Laser Nd:YAG

Laserji Nd:YAG ali neodimijevi laserji spadajo v kategorijo laserjev, katerih ojačevalno sredstvo je v trdnem stanju.

Poglej Kristal in Laser Nd:YAG

Ledene iglice

Ledene iglice so padavina iz oblakov, v obliki zelo majhnih ledenih kristalov.

Poglej Kristal in Ledene iglice

Leonhard Sohncke

Leonhard Sohncke, nemški matematik in naravoslovec, * 22. februar 1842, Halle, † 1. november 1897, München.

Poglej Kristal in Leonhard Sohncke

Limonit

Limonit je zmes železovega(III) oksida in hidroksida.

Poglej Kristal in Limonit

Liofilizacija

Liofilizacija ali sušenje z zamrzovanjem je postopek, s katerim odstranimo vodo iz bioloških in organskih snovi, ki bi jih s segrevanjem poškodovali, hkrati pa ohranimo njihovo strukturo in sestavo.

Poglej Kristal in Liofilizacija

Litijev hidrid

Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.

Poglej Kristal in Litijev hidrid

Lom

Lóm je pojav, ki nastane predvsem pri krhkih materialih, ko jih obremenimo z mehansko obremenitvijo.

Poglej Kristal in Lom

Louis Pasteur

Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.

Poglej Kristal in Louis Pasteur

Luminiscenca

uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.

Poglej Kristal in Luminiscenca

Luminol

Luminol je aromatska spojina, ki oddaja modro svetlobo, če je aktivirana z ustreznim oksidantom.

Poglej Kristal in Luminol

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Kristal in Luna

Magnetostrikcija

Magnetostrikcija je lastnost feromagnetnih materialov da spreminjajo obliko med magnetizacijo.

Poglej Kristal in Magnetostrikcija

Magnezijev oksid

Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku.

Poglej Kristal in Magnezijev oksid

Magnezijev sulfat

Magnezijev sulfat (tudi grenka sol, ledena sol) so mali beli oziroma brezbarvni kristali, po navadi igličaste oblike s hladnim, slano-grenkim okusom.

Poglej Kristal in Magnezijev sulfat

Maja Remškar

Maja Remškar, slovenska fizičarka, * 9. maj 1960, Ljubljana.

Poglej Kristal in Maja Remškar

Manganov(II) oksid

Manganov(II) oksid ali krajše manganov oksid je zelena kristalinična anorganska spojina s kemijsko formulo MnO.

Poglej Kristal in Manganov(II) oksid

Manganov(VII) oksid

Manganov(VII) oksid ali manganov heptoksid je anorganska spojina, kislinski anhidrid permanganove kisline, s kemijsko formulo Mn2O7.

Poglej Kristal in Manganov(VII) oksid

Marmor cipollino

Vzorec marmorja cipollino iz stebra Maksencijeve bazilike, Rimski forum, Rim. Karistijski marmor ali marmor cipollino je dobil ime v dobi renesanse po čebuli (italijansko: cipolla), današnje ime pa ustreza latinskemu imenu marmor carystium ali marmor iz Karystosa in tudi marmor styrum.

Poglej Kristal in Marmor cipollino

Material

Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.

Poglej Kristal in Material

Materiali z oblikovnim spominom

Material z oblikovnim spominom je material, ki si zapomni svojo obliko.

Poglej Kristal in Materiali z oblikovnim spominom

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Poglej Kristal in Max Born

Max von Laue

Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.

Poglej Kristal in Max von Laue

Megla

Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.

Poglej Kristal in Megla

Metilvijolično

Metilvijolično (barvilo) je ime za skupino podobnih spojin, ki se uporabljajo kot pH-indikatorji in barvila.

Poglej Kristal in Metilvijolično

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Kristal in Mineral

Molekulski kristal

Osnovni gradniki molekulskih kristalov so molekule, med katerimi delujejo molekulske vezi.

Poglej Kristal in Molekulski kristal

Nakit

Nakit Nakit je skupno ime za predmete iz kristalov, plemenitih kovin ali drugih materialov, namenjene okraševanju telesa.

Poglej Kristal in Nakit

Naklit

Naklit je vrsta Marsovih meteoritov ali SNC meteoritov.

Poglej Kristal in Naklit

Natrijev aluminat

Natrijev aluminat je pomembna anorganska spojina s poenostavljeno formulo NaAlO2.

Poglej Kristal in Natrijev aluminat

Natrijev nitrit

Natrijev nitrit (kemijska formula NaNO2) se uporablja kot barvno ustvarjalen in varovalen dodatek v mesu in ribah.

Poglej Kristal in Natrijev nitrit

Nelinearna optika

Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.

Poglej Kristal in Nelinearna optika

Neumannova črta

Neumannova črta Neumannova črta ali Neumannov trak je navidezna črta iz skupine vzporednih črt, ki jih vidimo na spoliranem preseku mnogih kovinskih meteoritov, ki spadajo v skupino heksaedritov.

Poglej Kristal in Neumannova črta

Nicolova prizma

Nicolova prizma. Nicolova prizma je optična prizma, ki spada med polarizacijske prizme.

Poglej Kristal in Nicolova prizma

Nitrobenzen

Nitrobenzen je organska spojina s kemično formulo C6H5NO2.

Poglej Kristal in Nitrobenzen

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Kristal in Nobelova nagrada za fiziko

Nortupit

Nortupit je redek evaporitni karbonatno kloridni mineral s kemijsko formulo Na3Mg(CO3)2Cl.

Poglej Kristal in Nortupit

Občina Rogaška Slatina

Občina Rogaška Slatina je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem v Rogaški Slatini, mestu, ki šteje malo manj kot polovico prebivalstva občine.

Poglej Kristal in Občina Rogaška Slatina

Oblak

Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.

Poglej Kristal in Oblak

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Kristal in Ogljik

Oksalna kislina

Oksalna kislina je organska spojina s formulo H2C2O4.

Poglej Kristal in Oksalna kislina

Opoldnevnica

Opoldnevnica (znanstveno ime Dorotheanthus bellidiformis), je južnoafriška nizkorastoča enoletna sočnica iz družine ajzojevk (Aizoaceae).

Poglej Kristal in Opoldnevnica

Optična pinceta

Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).

Poglej Kristal in Optična pinceta

Optično podvajanje frekvenc

Optično podvajanje frekvenc je nelinearen optični pojav, pri katerem na snov svetimo s svetlobo s frekvenco \omega, iz snovi pa dobimo tudi svetlobo z dvakratno frekvenco 2\omega oz.

Poglej Kristal in Optično podvajanje frekvenc

Padavine

pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.

Poglej Kristal in Padavine

Palača Dolmabahçe

Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).

Poglej Kristal in Palača Dolmabahçe

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Poglej Kristal in Parhelij

Paul Scherrer

Paul Scherrer, švicarski fizik, * 3. februar 1890, St. Gallen, Švica, † 25. september 1969, Zürich.

Poglej Kristal in Paul Scherrer

Pentaeritritol

Pentaeritritol je organska spojina s kemijsko formulo, ki spada med polivalentne alkohole – poliole.

Poglej Kristal in Pentaeritritol

Peridot

Peridot je dragi kamen, ki je v bistvu čist kristal olivina.

Poglej Kristal in Peridot

Peridotit

Peridotit ksenolit z veliko vsebnostjo olivina (San Carlos, jugozahodne ZDA) Peridotit je gosta grobo zrnata magmatska kamnina, sestavljena pretežno iz mineralov olivina in piroksena.

Poglej Kristal in Peridotit

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Kristal in Peter Joseph William Debye

Pierre Curie

Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.

Poglej Kristal in Pierre Curie

Pirokumulus

Pirokumulus (latinsko: pŷr oz. pyrós - ogenj + cumulus - kup) je gosti oblak kumulusne oblike, povezan s požarom ali izbruhom ognjenika.

Poglej Kristal in Pirokumulus

Piromorfit

Piromorfit (iz grškega πῦρ — ogenj in μορφή — oblika) je svinčev klorofosfat s kemijsko formulo Pb5(PO4)3Cl, ki se včasih pojavlja v dovolj velikih količinah, da se koplje kot svinčeva ruda.

Poglej Kristal in Piromorfit

Pockelsov pojav

Pockelsov pojav (po nemškem fiziku Friedrichu Carlu Alwinu Pockelsu, ki je pojav preučeval leta 1893) je linearni elektrooptični pojav, pri katerem je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.

Poglej Kristal in Pockelsov pojav

Polarizator

Polarizator je optična naprava, ki žarek elektromagnetnega valovanja z nedoločeno ali mešano polarizacijo spremeni v žarek z določeno polarizacijo.

Poglej Kristal in Polarizator

Polaron

Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.

Poglej Kristal in Polaron

Polimorfizem (kristalografija)

V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.

Poglej Kristal in Polimorfizem (kristalografija)

Praznina

Praznína ali primankljáj atóma je v kristalografiji in znanosti o materialih točkasta kristalna napaka v kristalni mreži.

Poglej Kristal in Praznina

Prostorska skupina

V kristalografiji je prostorska skupina ali kristalografska skupina ali Fedorova skupina kristala opis njegove simetrije, ki ima lahko eno od 230 možnih simetrij.

Poglej Kristal in Prostorska skupina

Protizmrzovalni protein

Protizmrzovalni proteini (antifreeze proteins ali AFP) so polipeptidi, ki se nahajajo v določenih vretenčarjih, rastlinah, glivah ter bakterijah in omogočajo preživetje v okoljih s temperaturami pod zmrziščem.

Poglej Kristal in Protizmrzovalni protein

R-Tech Commander: Colony

R-Tech Commander: Colony (tudi R-Tech 2) je spletna realnočasovna strateška vesoljsko-simulacijska računalniška igra za operacijska sistema iOS in Android.

Poglej Kristal in R-Tech Commander: Colony

Računska kemija

teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.

Poglej Kristal in Računska kemija

Ramanska spektroskopija

Ramanska spektroskopija (po indijskem fiziku Čandrasekaru Venkatu Ramanu) je optična spektroskopska metoda za opazovanje spektrov nihajnih načinov snovi.

Poglej Kristal in Ramanska spektroskopija

Ravenska jama

Ravenska aragonitna jama se nahaja v kraju Ravne pri Cerknem.

Poglej Kristal in Ravenska jama

Razkolnost

Zeleni fluorit z izrazito razkolnostjo Biotit z osnovno razkolnostjo Razkolnost je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev.

Poglej Kristal in Razkolnost

Rdeči egiptovski porfir

Rdeči egiptovski porfir (Lapis purpureus porphyrites) je vrsta kamna.

Poglej Kristal in Rdeči egiptovski porfir

Reiki (zdravljenje)

Beseda reiki zapisana s pisavo kandži. Reiki je alternativna metoda zdravljenja s polaganjem rok, ki ga je leta 1922 razvil japonski budist Mikao Usui.

Poglej Kristal in Reiki (zdravljenje)

Rubin

Neobdelan rubin iz Mjanmarja Rubin je izjemno redek in zelo cenjen dragi kamen.

Poglej Kristal in Rubin

Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so največje delno delujoče slovenske soline, ene od treh Piranskih solin.

Poglej Kristal in Sečoveljske soline

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Kristal in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam mineralov v Sloveniji

Različni minerali Kipci živali iz različnih mineralov Seznam mineralov v Sloveniji zajema v glavnem vse minerale, ki se nahajajo oziroma so se nahajali v večjih količinah v Sloveniji.

Poglej Kristal in Seznam mineralov v Sloveniji

Seznam strojniških vsebin

Seznam strojniških vsebin podaja vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na strojništvo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Kristal in Seznam strojniških vsebin

Sijaj (mineralogija)

Sijaj je opis načina, kako se svetloba odbija od sveže površine kristala, minerala ali kamnine.

Poglej Kristal in Sijaj (mineralogija)

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Poglej Kristal in Silicij

Sivi egiptovski granit

Sivi egiptovski granit, tudi Marmor Claudianum, Granito del Foro je značilna vulkanska kamnina, ki so jo uporabljali že v času rimskega cesarstva.

Poglej Kristal in Sivi egiptovski granit

Skalenoeder

Skalenoeder V geometriji je skalenoeder polieder s tremi ali več pari ploskev, ki so skladni raznostranični trikotniki.

Poglej Kristal in Skalenoeder

Skalno gorovje

Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.

Poglej Kristal in Skalno gorovje

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Poglej Kristal in Skorja (geologija)

Sladkorna pena

Sladkórna péna je sladkarija, izdelana iz sladkorja.

Poglej Kristal in Sladkorna pena

Sladkorni alkohol

Eritritol je sladkorni alkohol. Je 60–70 % sladek kot sladkor, vendar po zaužitju prispeva precej manj kalorij. Sladkorni alkoholi (imenovani tudi polihidrični alkoholi, polialkoholi, alditoli ali glicitoli) so organske spojine, običajno izpeljane iz sladkorjev, ki obsegajo vrsto poliolov.

Poglej Kristal in Sladkorni alkohol

Slana

Trava pokrita s slano Slana na ceveh Slana je padavina v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na predmetih na njej.

Poglej Kristal in Slana

Smaragd

Smaragd (Be3Al2(SiO3)6) je drag kamen, zeleni različek berila.

Poglej Kristal in Smaragd

Sodra

Sodra Sodra je padavina v trdem stanju, ki nastaja v nevihtnih oblakih - to so prozorna ali polprozorna ledena zrna kroglaste ali nepravilne oblike s premerom od 1 do 5 mm.

Poglej Kristal in Sodra

Sol (kemija)

Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.

Poglej Kristal in Sol (kemija)

Soline

Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli poleti iz morske vode.

Poglej Kristal in Soline

Sosnežica

Sosnežica na avtu Sosnežica je padavina iz oblakov – to je sneg pomešan z dežjem.

Poglej Kristal in Sosnežica

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Kristal in Specifična toplota

Spinel

Spinel je magnezijev aluminijev oksid MgAl2O4 in eden od mineralov iz obsežne spinelne skupine.

Poglej Kristal in Spinel

Spontani zlom simetrije

Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.

Poglej Kristal in Spontani zlom simetrije

Standardna molarna entropija

Standardna molarna entropija je množina entropije enega mola snovi pri standardnih pogojih (ne pri standardni temperaturi in tlaku STP).

Poglej Kristal in Standardna molarna entropija

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Kristal in Steklo

Stisljivostni modul

Stisljívostni módul (običajna oznaka K) je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje.

Poglej Kristal in Stisljivostni modul

Strihnin

Strihnin je izjemno toksičen alkaloid rastlinskega izvora z molekulsko formulo C21H22N2O2.

Poglej Kristal in Strihnin

Struktura elektronskih pasov

Poenostavljen prikaz strukture elektronskih pasov v kovinah, polprevodnikih in izolatorjih. Struktura elektronskih pasov v fiziki trdne snovi opisuje področja in strukturo dovoljenih in nedovoljenih stanj elektrona v kristalni mreži.

Poglej Kristal in Struktura elektronskih pasov

Struktura magmatskih kamnin

Gabro s faneritsko strukturo; dolžina merilnega traku je 2,0 cm ZDA) zaradi izredno hitrega ohlajanja magme nima nobene kristalne strukture Strukturo magmatske kamnine določajo oblika, velikost, porazdelitev velikosti, orientacija in način zraščanja posameznih delcev, ki so posledica poteka kristaljenja magme.

Poglej Kristal in Struktura magmatskih kamnin

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Poglej Kristal in Struktura Zemlje

Sulfat

Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.

Poglej Kristal in Sulfat

Svetlobni steber

Svetlobni steber Svetlobni steber je optični pojav, ki nastane zaradi odboja svetlobe od kristalov ledu.

Poglej Kristal in Svetlobni steber

Svinčev nitrat

Svinčev nitrat (Pb(NO3)2) je anorganska spojina s kemijska formulo Pb(NO3)2.

Poglej Kristal in Svinčev nitrat

T-2 mikotoksin

T-2 mikotoksin je trihotecenski mikotoksin, ki nastaja kot stranski produkt rodov gliv Fusarium.

Poglej Kristal in T-2 mikotoksin

Tachyon: The Fringe

Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic.

Poglej Kristal in Tachyon: The Fringe

Tališča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Kristal in Tališča elementov (podatkovna stran)

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Poglej Kristal in Tališče

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Kristal in Taljenje

Tanzanit

Tanzanit je modra in vijolična vrsta minerala cojzita (kalcijev aluminijev hidroksil sorosilikat), ki ga povzročajo majhne količine vanadija.

Poglej Kristal in Tanzanit

Tehnecij

Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.

Poglej Kristal in Tehnecij

Tekoči kristal

Prikaz neurejenosti v smereh pri tekoči fazi. V kristalni fazi so molekule urejene tako, da tvorijo kristalno mrežo. Tekóči kristál je agregatno stanje, ki kaže lastnosti tekočin in kristalov.

Poglej Kristal in Tekoči kristal

Temperaturni koeficient

Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa.

Poglej Kristal in Temperaturni koeficient

Teobromin

Teobromin, nekoč znan kot ksanteoza, je grenak alkaloid kakavovca s kemijsko formulo C7H8N4O2. Najdemo ga v čokoladi kot tudi v številnih drugih živilih, vključno z listi čajevca in kolinega oreha.

Poglej Kristal in Teobromin

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Poglej Kristal in Teorija grup

Termokromizem

čustveno stanje osebe. Têrmokromízem je lastnost nekaterih snovi, ki pri spremembi temperature spremenijo barvo.

Poglej Kristal in Termokromizem

Termoluminiscenca

'''Faze nastanka termoluminiscence''': Snov oz. telo je obsevano z ionizirajočim sevanjem (''irradiation''); nekateri prosti elektroni, ki nastanejo zaradi obsevanja, so ujeti v metastabilnih stanjih (''storage''); pri segrevanju se ti elektroni rekombinirajo z ioni in pri prehodu v osnovno stanje oddajo foton (''eviction'').

Poglej Kristal in Termoluminiscenca

Termonatrit

Termonatrit je naravni kristalni natrijev karbonat monohidrat s kemijsko formulo Na2CO3•H2O.

Poglej Kristal in Termonatrit

Theodore von Kármán

Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.

Poglej Kristal in Theodore von Kármán

Toča

Zrno toče Toča je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - to so ledene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več.

Poglej Kristal in Toča

Topaz

topaz Topaz je mineral in poldragi kamen s kemično formulo Al2SiO4(F,OH)2.

Poglej Kristal in Topaz

Toplotna energija

Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.

Poglej Kristal in Toplotna energija

Tranzistor

Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.

Poglej Kristal in Tranzistor

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Poglej Kristal in Trdnina

Triboluminiscenca

kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba. Triboluminiscénca (grško – drgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala.

Poglej Kristal in Triboluminiscenca

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.

Poglej Kristal in Uklon

Umeritvena teorija

Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.

Poglej Kristal in Umeritvena teorija

Utrjanje kovin

Utŕjanje kovín je način obdelave kovin za povečanje njihove trdote in trdnosti (pri čemer se pogosto zmanjša njihova gnetljivost oz. preoblikovalnost).

Poglej Kristal in Utrjanje kovin

Van der Waalsov polmer

Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.

Poglej Kristal in Van der Waalsov polmer

Viktor Dimic

Viktor Dimic, slovenski fizik, * 24. januar 1934, Moste pri Kamniku.

Poglej Kristal in Viktor Dimic

Virga

Virga iz nimbostratusa Virga je padavina iz oblakov, ki pa ne doseže tal.

Poglej Kristal in Virga

Vodikov fluorid

Vodikov fluorid je spojina vodika in fluora s kemijsko formulo HF.

Poglej Kristal in Vodikov fluorid

Vodikov peroksid

Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.

Poglej Kristal in Vodikov peroksid

Voki-toki

Voki-toki, znano tudi kot radiotelefon, je ročni, prenosni, dvosmerni radijski oddajnik.

Poglej Kristal in Voki-toki

W.I.T.C.H.

W.I.T.C.H. je "povest" italijanske novinarke in pisateljice Elizabeta Gnone (* 1965), ki je izšla leta 2001 s pomočjo laboratorijev Disney Italia v obliki stripa, nato pa še kot animirana TV-serija.

Poglej Kristal in W.I.T.C.H.

Weissov zakon cone

Weissov zakon cone v kristalografiji pravi: če mrežni vektor leži na ravnini (hkl), mora biti izpolnjen naslednji pogoj: Zakon je dobil ime po njegovem odkritelju, nemškemu mineralogu in kristalografu Christianu Samuelu Weissu (1780-1856).

Poglej Kristal in Weissov zakon cone

Widmanstättenov vzorec

Presek meteorita na katerem se vidi Widmanstättenov vzorec Namibije Widmanstätenov vzorec je struktura, ki jo vidimo na rezani, spolirani in jedkani površini kovinskih meteoritov, ki jih imenujemo oktaedriti.

Poglej Kristal in Widmanstättenov vzorec

William Henry Bragg

Sir William Henry Bragg, PRS, angleški fizik in kemik, * 2. julij 1862, Wigton, Westward, grofija Cumberland, Anglija, † 10. marec 1942, London, Anglija.

Poglej Kristal in William Henry Bragg

William Lawrence Bragg

Sir William Lawrence Bragg, FRS, avstralski fizik, * 31. marec 1890, Adelaide, Južna Avstralija, Avstralija, † 1. julij 1971, Waldringford pri Ipswichu, grofija Suffolk, Anglija.

Poglej Kristal in William Lawrence Bragg

Woldemar Voigt

Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Poglej Kristal in Woldemar Voigt

XCOM: Enemy Unknown

XCOM: Enemy Unknown je potezna taktična videoigra razvijalskega studia Firaxis Games, ki je izšla leta 2012 pri založniku 2K Games za sistem Microsoft Windows in nekatere konzole, kasneje pa še predelave za Mac OS X, Linux in operacijske sisteme za prenosne naprave.

Poglej Kristal in XCOM: Enemy Unknown

Zakoni termodinamike

Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.

Poglej Kristal in Zakoni termodinamike

Zlatotopka

Zlatotopka (dobesedno »kraljeva voda«) je zmes koncentrirane dušikove(V) kisline (HNO3) in klorovodikove kisline (HCl) v prostorninskem razmerju 1: 3.

Poglej Kristal in Zlatotopka

Zlom simetrije

Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).

Poglej Kristal in Zlom simetrije

Zmes

Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.

Poglej Kristal in Zmes

Zrnat sneg

Zrnat sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - to so ledene kroglice s premerom manjšim od 1 mm.

Poglej Kristal in Zrnat sneg

2,4-dinitrofenol

2,4-Dinitrofenol ali DNP je zelo strupeni sintetičen derivat fenola, ki deluje kot odklopnik oksidativne fosforilacije v mitohondrijih, zaradi česar se porabljajo rezervne snovi in se sprošča toplota.

Poglej Kristal in 2,4-dinitrofenol

Prav tako znan kot Kristali.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti